Gojimo okolje spoštovanja in zaupanja


Odpiramo vrata ustvarjalnosti in inovativnosti


Omogočamo vrhunska kulturna doživetja


Skrbimo za čisto okolje


Smo ugledno športno središče


Gradimo prostor zadovoljnih ljudi


Ohranjamo zelene oaze za sprostitev in oddih


Prizadevamo si za sožitje generacij


Živimo urbano v sožitju z naravo


Ustvarjamo mesto priložnosti


Prisluhnemo občankam in občanom


Homec in Nožice

Naselje Homec leži v severnem delu občine in skupaj z naseljem Nožice tvori Krajevno skupnost Homec-Nožice, le ta pa meji na kamniško občino. Značilnost Homca je osamljen hrib sredi polja, kjer stoji župnijska cerkev Marijinega rojstva. Naselje leži med reko Kamniško Bistrico in železniško progo Ljubljana – Kamnik.

Vas Homec je dobila ime po značilnem holmu ali homcu, ki se svojo storžasto obliko in prijazno cerkvijo na vrhu iznad ravnine ob Kamniški Bistrici dviga do 394 metrov nadmorske višine. Naselje je ob vznožju hriba na bistriški ravni s 334 metri nadmorske višine.

Homški grad je nekdaj najbrž stal na hribu, kjer je sedaj cerkev, ali pa v njeni neposredni okolici. Je pa najbrž zvonik homške cerkve, ki je ločen od cerkve, zadnji ostanek protiturške utrdbe na Homcu. Da je bil osrednji del tabora, kaže tudi to, da v pritličju ni imel vhoda. Po nekaterih ugotovitvah naj bi bil vhod 4,75 m nad tlemi. V stolp so prišli po leseni lestvi, ki so jo lahko dvignili, če je grozila nevarnost.

Na zahodnem predelu hriba, ki ga domačini imenujejo tudi Pikel, so bili še pred desetletji vidni ostanki kleti nekdanjega Škrpinovega gradu. Homške graščake najdemo tudi v pisanih virih. Homec je prvič omenjen pred 776 leti, kot Chvlniz. Med pričami, ki so podpisale ustanovno listino velesovskega samostana, je Marquardo de Chvniz omenjen kot ministerial ustanoviteljev Kamniških.

Če se boste na pot odpravili peš ali s kolesom, priporočamo da uporabite rekreacijsko os, ki poteka vzdolž reke Kamniške Bistrice vse do Nožic. Na rekreacijsko os se lahko vključite kjer koli, saj so vzdolž rekreacijske osi, povsod navezave nanjo. Iz Domžal do Homca boste s zmerno hojo, porabili manj kot eno uro (če se boste na pot odpravili iz Domžal). Seveda je s kolesom ta pot še krajša. Vmes boste lahko občudovali reko, naravo in urejenost rekreacijske osi. Lahko se boste tudi malo odpočili na klopcah, ki se nahajajo ob rekreacijski osi. Tisti, ki boste pa športno zagreti, pa lahko pri Viru uporabite fitnes na prostem.
Svetujemo vam, da greste do konca rekreacijske osi, do Nožic. Tam boste lahko prečkali novozgrajeni most, ki so ga poimenovali »Most želja«, ki je postal že prava atrakcija. Če imate kašno željo lahko na ta most zaklenete svojo ključavnico. Po prečkanju mostu, ste že v občini Kamnik in če takoj zavijete desno, vas bo pot pripeljala do Arboretuma Volčji Potok, ki si ga lahko tudi ogledate.

Pri Mostu želja lahko zapustite rekreacijsko os. Po približno stotih metrih hoje ali kolesarjenja ob obrobju homškega hriba, boste zagledali skakalnico, ki je bila pred več kot petdesetimi leti narejena po Bloudkovih načrtih. Na njej lokalno športno društvo organizira tekmovanja v smučarskih skokih, seveda v kolikor to pozimi dopuščajo snežne razmere. Ob skakalnici boste zagledali makadamsko pot, ki pelje na vrh homškega hriba, imenovana šmarska pot (včasih so to pot, proti vrhu hriba uporabljali krajani Šmarce, saj je imelo vsako naselje svojo pot do vrha hriba).

Malo pred vrhom, boste na levi strani zagledali vodnjak. V njem je vedno voda, saj vodnjak tudi ob najbolj sušnih obdobjih ne presahne, saj je homški hrib izredno vodnat. Gotovo se boste vprašali, zakaj je hrib tako vodnat?  Legenda govori, da je bilo včasih tam, kjer je sedaj mesto Kamnik, jezero. Med Starim gradom in Malim gradom je bil hrib, ki je zapiral to jezero. Nekoč, ko je dolgo deževalo in je bila nato velika povodenj, je ta voda spodjedala ta hrib in ga predrla. Razlila se je po polju in hrib odnesla do Homca.
Na vrhu hriba stoji cerkev Marijinega rojstva. O nastanku cerkve govori legenda, da naj bi proti večeru leta 1419 ovčji pastir zaspal  na tem hribu, ko je zaslišal angelski glas. Prikazala se mu je v nadzemeljski svetlobi bela Devica z nebeškim detetom. Drugi dan je povedal v vasi, kaj je videl, in začeli zidati majhno kapelo. Stara kapela ali cerkvica je stala na vzhodni strani blizu stare lipe. Ko je s časoma postala premajhna, so se leta 1722 odločili postaviti novo. Leta 1728 je bila cerkev dokončana. Bila je okrašena v baročnem slogu in poslikana z lepimi freskami, najverjetneje slikarja Antona Cebeja.
Iz vrha hriba boste lahko občudovali Kamniško-Savinjske Alpe, Kamnik, Mengeško polje ter bližnjo in daljno okolico.

Ko se boste spuščali navzdol, boste na desni strani zagledali vilo, ki je bila last pokojnega Lojzeta Pirnata, znanega ljubljanskega pasarja, ki je izdeloval lestence. Načrte za to vilo mu je naredil njegov prijatelj Jože Plečnik. Ta vila je del Plečnikove dediščine.

Ko boste prišli do središča starega dela Homca, kjer stoji Marijina kapelica, boste malo pred njo, zagledali obnovljeno »šterno«, ki so jo včasih uporabljali vaščani Homca. Takoj na levi, pa boste zagledali hišo, v kateri je nekdaj živel svetovno znani tenorist Jože Gostič, ki je bil prvak ljubljanske, zagrebške in dunajske opere. Umrl je leta 1963. Po številnih gostovanjih se je vedno rad vračal na Homec. Pred leti je krajevno kulturno društvo, ki nosi njegovo ime, pričelo z organizacijo Gostičevih dni. Gre za cikel prireditev, tako v homški cerkvi, kot v opernih hišah v Ljubljani, Zagrebu, Reki in v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah. Gostičevi dnevi vsako leto potekajo v mesecu marcu. Na tej prireditvi pa vedno nastopajo znana operna imena. Na ta način vsako leto obeležijo spomin na velikega opernega pevca. Pred ograjo, kjer se nahaja hiša, boste na desni strani videli kip Jožeta Gostiča. Na ta način so krajani obeležili spomin na velikega krajana.

 
  • Občina Domžale Ljubljanska 69,
    1230 Domžale

  • Uradne ure
    PONEDELJEK08.00 - 12.00
    TOREK08.00 - 12.00
    SREDA08.00 - 12.00
    13.00 - 18.00
    PETEK08:00 - 12.00
  • Uradni kontakti organa t: 01 722 01 00
    f: 01 721 42 31

    Elektronski naslov:

    www.domzale.si