Omogočamo vrhunska kulturna doživetja


Živimo urbano v sožitju z naravo


Gojimo okolje spoštovanja in zaupanja


Prizadevamo si za sožitje generacij


Skrbimo za čisto okolje


Smo ugledno športno središče


Ohranjamo zelene oaze za sprostitev in oddih


Prisluhnemo občankam in občanom


Ustvarjamo mesto priložnosti


Gradimo prostor zadovoljnih ljudi


Odpiramo vrata ustvarjalnosti in inovativnosti


Trkamo na vrata dediščine

Groblje
Cerkev sv. Mohorja in Fortunata 


Začetki cerkve segajo v leto 1526, ko se na tem mestu omenja cerkev oglejskih zavetnikov sv. Mohorja in Fortunata. Leta 1735 se je na stranskem oltarju začelo čaščenje tirolske kmečke zavetnice sv. Notburge, ki se ji kmalu pridruži še njen »pedant« kmet sv. Izidor. Velik obisk je narekoval širitev cerkve, ki je bila končana leta 1740. V letih 1759-1761 jo je v celoti poslikal naš znameniti freskant Franc Jelovšek. Baročni scenski učinek je še posebej viden od vhoda, od koder zaporedni obočni loki s sistemom potlačenih obokov in stopnjevanih obočnih lokov v globino usmerjajo pogled proti velikemu oltarju, kar stopnjuje vtis celostne umetnine in ustvarja impresivno baročno scenerijo. Jelovšek je tudi avtor načrtov za cerkveno opremo.

Cerkev se uvršča med naše najimenitnejše spomenike baročne umetnosti. K božjepotni cerkvi vas vodi stoletni lipov drevored. Informacije:

Informacije: Župnija Jarše, tel. 01/721 29 63

Krtina
Cerkev sv. Lenarta

Izstopajoča lega cerkve na vzpetini že od daleč vabi na ogled. Cerkev s prostostoječim zvonikom in, kar je še posebej zanimivo, brez prezbiterija in povrhu tega še s freskami, je prav gotovo izreden spomenik poznogotske umetnosti.

Današnja stavba je naslednica manjše gotske cerkve, ki jo leta 1471 požgali Turki. Zgrajena je bila pred letom 1500. Zaradi varnosti so jo obdali s taborskim zidom in petimi stolpi. Pravokotna ladja s petimi pari vitkih stolpov je urejena v triladijski, t.i. dvoranski prostor s križnorebrastimi oboki. Le za dve stopnici dvignjen oltarni prostor naznanja, da smo vstopili v prezbiterij, ki je poudarjen s freskami. Te je v času nastanka stavbe naslikal mojster Leonard.

Pomembna sta cikla iz Jezusovega življenja na levi ter Poslednja stavba na desni stran. Levi oltar v ladji je iz časa okrog 1700, ostali pa so delo radovljiškega rezbarja Janeza Vurnika st. iz leta 1887.

Informacije: Župnija Dob, tel. 01/729 20 24

Goropeče nad Ihanom
Cerkev sv. Miklavža

V skrajnem zahodnem delu Posavskega hribovja, v razloženem naselju Brdo, stoji na samem cerkev sv. Miklavža s kratkim tristrano sklenjenim in križnorebrasto obokanim prezbiterijem iz poznega 14. stoletja. Dozidan ali morda le predelan zvonik ima letnico 1750. To je tudi čas, ko je bila ladja z lesenim stropom barokizirana. Visoko na južni zunanjščini zvonika je vzidan kip sv. Miklavža. V cerkvi so trije zlati oltarji in prižnica iz druge polovice 17. stoletja. Slavoločni oltar je posvečen sv. Magdaleni. Oltar s sliko sv. Janeza Nepomuka in Frančiška Ksaverja v levi kapeli je tip zlatega oltarja iz okrog leta 1700, slika pa je iz prve polovice 18. stoletja. Posebno vrednost dajejo cerkvi gotske freske, ki pokrivajo ves prezbiterij. Nastale so pred letom 1481 v krogu delavnice mojstra Bolfgangusa in se odlikujejo po značilnem milem izrazu figur in mehkem gubanju oblačil.

Informacije: Župnija Ihan, tel. 01/724 85 55

Tabor nad Goričico
Cerkev sv. Kunigunde

V bližini mogočnega krumperškega gradu so si kmetje pri cerkvi sv. Kunigunde v 16. stoletju uredili protiturško taborsko obzidje. Nastal je tabor pravokotnega tlorisa z vhodnim stolpom. Zlasti zanimiva sta bila poseben sistem vhoda z dvižnim mostom ter na kamnite konzole naslonjena vrhnja lesena strešna konstrukcija.

V 18. stoletju sta bili gotska cerkev in kapela barokirizirani, taborsko obzidje pa je začelo razpadati. Zlati veliki oltar je iz leta 1681, desni slavoločni oltar sv. Florijana pa je iz okrog leta 1660 in ima na predeli grb Lambergov in Raspov. V desni kapeli je rezbarsko zanimiva bujna akantova ornamentacija oltarnega nastavka sv. Lucije iz prve četrtine 18. stoletja. V kapeli na nasprotni strani je oltar sv. Notburge iz 40-ih let 18. stoletja; slika v njem je delo Mihaela Kauke iz leta 1884, medtem ko je v atiki slika sv. Izidorja sočasna z nastankom oltarja.

Informacije: Župnija Ihan, tel 01/724 85 55

Domžale
Menačenkova domačija

Hiša je bila zgrajena leta 1898 na pogorišču stare domačije kot bivališče in delavnica za krojača ter njegovo družino. Graditelji so uporabili material, ki je bil pri roki. Po domače so ji rekli pr Menačenk. Občina Domžale je hišo obnovila in dala na razpolago za kulturne dejavnosti Društvu narodnih noš Domžale.

Bivalni deli so namenjeni zbirki etnografskega gradiva, v nekdanjem gospodarskem delu pa so urejeni razstavni prostori. Obnovljena hiša je tipični primer arhitekture tistega časa na tem območju. To je tip hiše na vogel, kjer se v pregibu stikata bivalni del in gospodarsko poslopje. Pri obnovi so bile ohranjene vse značilnosti podeželske arhitekture. V celoti je ohranjen bivalni del, kjer veža s kuriščem zavzema osrednji del, desno od njega je hiša s kmečko pečjo, levo pa »cimer« in »bela kuhinja« Prehodna veža s skromnejšim vhodom povezuje hišo z vrtom.

Informacije: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, tel. 01/722 50 50

Domžale
Kulturni dom Franca Bernika Domžale

Nekdanji Društveni dom je bil zgrajen leta 1910 po načrtih tesarskega mojstra Franca Ravnikarja v secesijskem slogu. Pobudnik in organizator gradnje je bil tedanji župnik Franc Bernika, postavilo pa ga je Katoliško izobraževalno in podporno društvo Domžale, ki je imelo v Domžalah pomembno socialno in kulturno vlogo.

V Društvenem domu je bilo vse do prve svetovne vojne in tudi po njej zelo živahno, saj so poleg domačega društva v njem nastopala tudi druga. Zelo razvita je bila dramska in pevska dejavnost, knjižničarstvo, organizirali pa so tudi zborovanja, gospodinjske tečaje in razna predavanja. Po 2. svetovni vojni je dom postal državna lastnina. Dvorana se je uporabljala za razne prireditve, predvsem pa za kino predstave, kar je zelo oviralo kulturno dejavnost. Dom je od leta 1996 temeljito obnovljen in predstavlja kulturni center Občine Domžale. Stavbo strokovnjaki ocenjujejo kot lep primerek cesesije na Slovenskem.

Informacije: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, tel. 01/722 50 50

Gorjuša
Železna jama

V skrajnem zahodnem delu Posavskega hribovja, na zakraselem pomolu nad levim bregom rečice Rače vabijo v okolici naselja Gorjuša zapuščeni renesančni grad Krumperk, turistična kraška jama, poimenovana Železna jama, z dvema dvoranama, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi ter jamarski dom s stalnimi razstavami. V speleološki zbirki so najlepši kapniki iz zbirke naravoslovca Franca Hohenwarta z začetka 18. stoletja. V Robičevi naravoslovni zbirki boste našli posebno vrsto slepih hroščev, ki so jih strokovnjaki poimenovali po najditelju biospeleologu Simonu Robiču – robiči. Arheološko zbirko sestavljajo paleolitske najdbe in ostanki favne iz babje jame. Na ogled pa so tudi razbitine med drugo svetovno vojno v bližini strmoglavljenega letala bombnika B-24.

Informacije: Gostišče Jamarski dom, tel. 01/724 15 77
                   Jamarsko društvo Simon Robič Domžale, gsm 041/909 949

Volčji Potok
Arboretum Volčji Potok

Leta 1882 je grajski kompleks Volčji Potok kupil ljubljanski veletrgovec Ferdinand Souvan. Tri leta kasneje je dvorec preuredil, nekatere pred dvorcem ležeče njive in travnike pa zasadil z drevjem in napravil park. Njegov sin Leon je park razširil na 12 hektarjev; po francoskem vzoru je uredil baročni parter s striženim pušpanom, v ostali del parka pa je začel vnašati nove rastlinske vrste, predvsem eksote, kar je bila tedaj velika moda.

Tako je nastal krajinsko zasnovan park, kjer so se prepletale skupine višje vegetacije s tratnimi in vodnimi površinami. Po vojni se je širitev arboretuma nadaljevala po načrtih pionirja krajinske arhitekture Cirila Jegliča. Izjemne hidrološke, pedološke in vegetacijske razmer v Volčjem Potoku ter razgibanost zemljišča omogočajo edinstveno parkovno in krajinsko oblikovanje lesnatih rastlin in trajnih zelenik s številnimi varietetami in kultivarji z vseh celin sveta.

Informacije: Arboretum Volčji Potok, tel. 01/831 23 45.

 
  • Občina Domžale Ljubljanska 69,
    1230 Domžale

  • Uradne ure
    PONEDELJEK08.00 - 12.00
    TOREK08.00 - 12.00
    SREDA08.00 - 12.00
    13.00 - 18.00
    PETEK08:00 - 12.00
  • Uradni kontakti organa t: 01 722 01 00
    f: 01 721 42 31

    Elektronski naslov:

    www.domzale.si