NIČ O INVALIDIH BREZ INVALIDOV

Ob današnjem dnevu invalidov, 3. decembru, je konec novembra v Medgeneracijskem centru Bistrica v Domžalah potekal regijski dogodek v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Dogodka so se udeležili tudi mag. Renata Kosec, županja gostiteljske občine in partnerice v projektu od konca leta 2022, in predstavniki občin, invalidskih, upokojenskih ter drugih organizacij in društev iz osrednjeslovenske regije.

Projekt, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije, združuje že več kot 100 slovenskih občin in se osredotoča na izboljšanje fizične in digitalne dostopnosti za invalide ter druge ranljive skupine. Rezultat tega projekta, ki živi in se spreminja, je platforma, na kateri je prikazana dostopnost v posameznih krajih in je dostopna na Pregledovalnik.

Županja mag. Renata Kosec je uvodoma povzela položaj v domžalski občini ter poudarila pomen prilagoditve infrastrukture. Izpostavila je tudi prevoze na klic, kar prispeva k boljši integraciji invalidov, pa tudi starejših, v družbo. Kot je dejala, lahko majhni ukrepi, kot so znižanje pločnikov in zagotavljanje dostopnosti javnih institucij, prinesejo velike spremembe. Občina Domžale sicer invalidom omogoča izredno pomoč do največ 700 evrov letno za odpravljanje oziroma rekonstrukcijo arhitektonskih ovir ali za nakup tehničnih pripomočkov oziroma naprav, v kolikor to bistveno izboljšuje pogoje za socializacijo življenja invalida. Na podlagi javnih razpisov se v okviru za to namenjenega dela proračuna letno dodeljujejo sredstva tudi za invalidske organizacije in za delovanje centrov za osebe z motnjami v duševnem razvoju ter za sofinanciranje športa invalidov.

Vodja projekta na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Vojmir Drašler je poudaril dolgoročni cilj vzpostavitve prostora, skrbno prilagojenega ranljivim skupinam. »Prostori, prilagojeni potrebam invalidov, so v resnici prijaznejši za vse prebivalce,« je povedal. Uspeh projekta, ki poteka od leta 2016, pripisuje povezovanju strokovnjakov, lokalnih skupnosti, ministrstva in uporabnikov.

V domžalski občini je sicer z Občinskim prostorskim načrtom praviloma povsod dopustna ureditev dostopov za invalide, določeno je tudi minimalno število parkirnih mest za invalide pri objekte z javno funkcij. Sicer pa na Občini Domžale pri projektiranju in gradnji novih javnih objektov sledimo načelu gradnje brez arhitekturnih ovir, tako da objekti omogočajo neoviran dostop in uporabo za gibalno ovirane osebe.

Rok Bratovž, član Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, je delil izkušnje iz Domžal. Pohvalil je prilagojenost središča mesta in izpostavil pomen dobre dostopnosti za invalide. »Prostori, prilagojeni invalidom, so varnejši in dostopnejši za vse – starejše, starše z vozički, šolarje,« je dodal.

Najpogosteje ovire v okolju predstavljajo neustrezne poglobitve robnikov in točkovne ovire. V Domžalah so ob prenovah cest znižani robovi pločnikov, na površinah za pešce vgrajene taktilne oznake in na prehodih za pešce urejeni zvočni signal. V zadnjem času je bilo zagotovljenih več parkirnih mest za invalide, katerih seznam in lokacije smo zbrali in objavili na občinski spletni strani www.domzale.si. Prizadevamo si, da bi bile javne storitve dostopne vsem gibalno in senzorno oviranim osebam s postavljanjem klančin, dvigal, dvižnih ploščadi, odpravljanjem arhitektonskih ovir, kjer je to mogoče. Poseben izziv pri tem predstavljajo javne stavbe pod spomeniškim varstvom, kjer je nujno sodelovanje s pristojnim Zavodom za varstvo kulturne dediščine, pa tudi starejše stavbe, kot so na primer nekatere osnovne šole, ki so bile zgrajene v začetku 80. let prejšnjega stoletja v več nivojih z veliko stopnišči.  

Medtem ko so bili letos na Osnovni šoli Roje veseli novega šolskega vozila, prilagojenega za prevoz invalidov, katerega nakup so sofinancirale Občine soustanoviteljice, se v Domžalah v letu 2025 obeta izboljšana mobilnost za gibalno ovirane. Obeta se nakup dveh električnih minibusov, ki bosta posebej prirejena tudi za prevoz invalidov in nakup električnih prilagojenih koles in priklopov za invalidske vozičke v okviru projekta Spodbudi srce in (p)ostani sr(e)čen, ki bo omogočal kolesarjenje tudi gibalno oviranim. Pri Parku Martina Krpana je predviden novi most, ki bo imel klančine za invalide.

Mag. Roman Rener, vodja projekta na Geodetskem inštitutu, je predstavil razvoj projekta in njegove prihodnje smernice. Osrednja vizija je oblikovanje platforme Zgodba petih prostorov, ki bo združevala podatke in storitve v enotno državno platformo mobilnosti in spletne dostopnosti za invalide in starejše. Platforma bo vsebovala podatke o dostopnosti notranjih in zunanjih prostorov javnih objektov, spletnih storitvah, prevozih na klic ter rehabilitacijski vadbi, podprti s sodobno tehnologijo. Strokovna sodelavka na Geodetskem inštitutu Marina Lovrić je pojasnila, da zajem podatkov v občinah poteka digitalno, pri čemer podatke zbirajo invalidi sami. Ti podatki so dostopni v brezplačnem spletnem pregledovalniku in se uporabljajo za pripravo spletnih in tiskanih kart dostopnosti, akcijske načrte za odpravo ovir ter navigacijo v prostoru. Izpostavila je tudi nov participativni model, ki spodbuja sodelovanje med občinami, invalidskimi organizacijami in posamezniki, kar omogoča sprotno posodabljanje baze podatkov. Ko uporabniki naletijo na oviro, to sporočijo skrbnikom in steče postopek dodajanja lokacije v sistem, kar osebam z različnimi oviranostmi olajša načrtovanje poti, po drug strani pa občinam in organizacijam ponuja priložnost za odpravo ovir.

Sabina Janičijević iz založbe Beletrina je spregovorila o spletni dostopnosti, pri čemer je opozorila na pomanjkljivosti številnih spletnih strani in aplikacij. »Spletna dostopnost ni le zakonska obveza, temveč temelj pravičnosti, saj vse več storitev in informacij prehaja na splet,« je poudarila.  

Vseh že obstoječih pomanjkljivosti in ovir ni mogoče opraviti nemudoma, si pa na Občini Domžale vseskozi prizadevamo urediti vsem prijazno in dostopno okolje, tudi dostopnost naših spletnih vsebin. Vsak korak v smeri izboljšanja dostopnosti prostora prinaša nekaj dobrega za vse, pomembno pa je, da gre pri tem za sodelovanje in vključevanje oseb z različnimi oviranostmi in potrebami: gibalno ovirane, slepe in slabovidnih, gluhih in gluho nemih,  starejših in drugih.