Slovenski kulturni praznik naj odraža kulturo spoštovanja

Vsako leto 8. februarja obeležujemo kulturni praznik, dan, ko slavimo slovensko kulturo, jezik in identiteto. Ta dan nas opomni na pomembnost naše kulturne in jezikovne dediščine ter na temeljne vrednote, ki nas povezujejo kot narod. A v zadnjih letih se vse pogosteje soočamo z izzivom, ki je vse prej kot vreden ponosa – sovražnim govorom. Ta vse bolj pogosta in nezaustavljena pojavnost seže v same temelje naše družbe in ogroža vrednote, na katerih temeljimo, tudi tiste, ki jih obeležujemo na kulturni praznik.

Sovražni govor ni zgolj besedna zloraba, ampak postaja orodje za delitev in sovraštvo, ki spodkopava osnovne človekove pravice, kot so svoboda izražanja, spoštovanje dostojanstva posameznika ter socialna kohezija. V družbi, ki si prizadeva za napredek, razumevanje in sožitje, ne smemo dovoliti, da bi postale sovražne besede normalizirane. Kljub temu pa v vsakodnevnem življenju naletimo na primere sovražnega govora, bodisi v političnih debatah, na družbenih omrežjih, bodisi v širših javnih diskusijah.

Pomen kulturnega praznika je v tem, da se spomnimo, da kultura ni le umetnost in zgodovina, temveč tudi način, kako živimo skupaj. Kultura vključuje spoštovanje različnih pogledov, sprejemanje različnih identitet in iskanje skupnih točk za mirno sožitje. Sovražni govor pa je nasprotje tega – želi nas ločiti, nas narediti sovražne drug do drugega. Ko na kulturni praznik obeležujemo spomin na Prešerna, se moramo zavedati, da je njegovo ustvarjanje izhajalo iz spoštovanja različnih družbenih slojev, narodnosti in kultur. Njegovo delo je bilo poziv k združevanju, ne k razdvajanju.

Sovražni govor je pogosto prikrit kot svoboda govora, vendar ne gre le za vprašanje tega, ali imamo pravico povedati karkoli. Ključno vprašanje je, ali ima naše izražanje odgovornost do drugih. Ljudje, ki se poslužujejo sovražnega govora, pogosto pozabijo, da imajo besede moč. Moč, da oblikujejo prepričanja, spreminjajo javno mnenje in v nekaterih primerih povzročijo resne posledice, kot so nasilje, diskriminacija in marginalizacija.

Na kulturni praznik bi se morali spomniti, da kultura ni zgolj preteklost, ampak tudi prihodnost. Če želimo ohraniti kulturo sožitja, spoštovanja in dialoga, moramo obsoditi sovražni govor, ki spodkopava prav te temelje. S tem ne samo, da branimo naš jezik in identiteto, ampak tudi zagotovimo, da bo prihodnost naše družbe temeljila na spoštovanju in strpnosti. Zavezati se moramo k temu, da bomo kot posamezniki in kot družba ustvarjali prostor za civiliziran pogovor, ki ne bo temeljil na sovraštvu, ampak na razumevanju in iskanju skupnih rešitev za vse.

Čestitke ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku,

mag. Renata Kosec,