SKRB ZA NEGOVANJE SLOVENSKE BESEDE IN SKUPNIH VREDNOT

V sredo, 5. februarja 2025, je v Kulturni dvorani Gasilskega doma Ihan potekala prireditev Občine Domžale ob slovenskem kulturnem prazniku, ki sta se je udeležila županja mag. Renata Kosec in podžupan Borut Ernestl. Slavnostni govornik, Brane Šimenc, je poudaril pomen negovanja in ohranjanja slovenske kulture in slovenske besede. V kulturnem programu se je beseda prepletala z melodijami.

Kulturna društva z ljubiteljskimi ustvarjalci so srčika kulturne produkcije v domžalski občini. Z namenom približati praznovanje slovenskega kulturnega praznika vsem občankam in občanom in jih hkrati povabiti k predstavitvi lokalnega kulturnega utripa prireditev ob prazniku gosti vsako leto druga krajevna skupnost. Letos je imel to čast in odgovornost Ihan, rojstni kraj velikega jezikoslovca dr. Antona Breznika. Prireditev je pripravil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti območna izpostava Domžale v sodelovanju s Kulturnim društvom Ihan.

Slavnostni govornik je bil Brane Šimenc, Ihanec, upokojeni profesor slovenščine in primerjalne književnosti. Šimenc je dejaven pobudnik, organizator in voditelj kulturnih dogodkov, prejemnik nagrade Občine Domžale in skrbnik Breznikove muzejske zbirke, ki je že dobri dve desetletji materialni in duhovni spomin na dr. Antona Breznika. Profesor Šimenc je prevzel čast in breme vodenja, ohranjanja in dopolnjevanja te dragocene zbirke. Z zanosom, znanjem in vizijo  odpira poti do posameznikov in skupin, jim podaja vrednote, ki nas povezujejo, ter obuja in spodbuja ljubezen do materinščine. V svojem nagovoru je opomnil kako pomembno je negovanje slovenske besede: »Živimo v nasilnem svetu, kjer velja pravica močnejšega. Mi svojo vrsto moči poznamo in smo jo zgodovinsko dokazali. Vendar smo številčno majhni in moramo skrbeti za svoje največje skupne vrednote vsaj tako dobro, kot to delajo veliki. V večjih in trdnejših posodah nosijo svoje zaklade veliki narodi, naša posoda z dragoceno vsebino je manjša in bolj krhka. Zato moramo z njo ravnati skrbneje, da nam ta prstena posoda ne pade iz rok in da se njena vsebina ne izniči.«

Orisal je zgodovinski razvoj slovenskega jezika in pomen le-tega za slovenski narod ter izpostavil dr. Antona Breznika. »Breznik je stal na braniku slovenskega jezika v času, ko smo živeli v državi, ko nismo bili priznani kot narod, ampak le pleme nekega troedinega naroda, ko je bila slovenščina jezik neke banovine, ne pa državni jezik, kot je danes. Vse do svoje smrti leta 1944 se je Breznik ukvarjal z živo rabo knjižnega jezika v času, ko so se potrebe slovenščine v javni rabi zgostile in povečale zaradi nastanka nove jugoslovanske države, rabe jezika na zahtevnejših strokovnih ravneh zaradi nastanka slovenske univerze in ustanovitve SAZU ter novih časnikarskih izzivov. Breznikovo jezikoslovno delo je bilo podlaga za sodobno slovensko slovnico, pravopis in Slovar slovenskega knjižnega jezika. Boril se je za živ, ljudski jezik, kakršnega je uporabljal Prešeren, ki je zavračal nepotrebno tujo navlako, saj v svojih pesmih ni uporabil nobene tujke; lepota in čistost jezika sta namreč tudi njegova izrazna moč.«

Slavnostne prireditve so se poleg županje in podžupana Občine Domžale udeležili še častni občani, občinske svetnice in svetniki, predsedniki krajevnih skupnosti ter mnoge krajanke in krajani.

V kulturnem programu z naslovom Lepota in moč besede smo se sprehodili med velikani slovenske pisane besede. Domačini Jana Poljanšek, Boris Kopitar, Ana Gregorič, Mitja Gregorič, Ana Lucija Parkelj, Urška Gregorič in Brane Jerman so interpretirali dela Vodnika, Prešerna, Jurčiča, Tavčarja, Cankarja in Breznikove zapise. Program so z melodijami popestrili Betka Kralj in Peter Napret, pevski zbor Podružnične šole Ihan pod vodstvom Špelce Kasesnik in Banda CITRARSKA. Prireditev je povezoval Luka Štiftar. Praznično vzdušje je zaokrožila razstava likovnih del Nuše Čučnik.

»Slovenski kulturni praznik preživimo prešerno, čestitajmo si za Prešernov dan, mogoče s tistimi verzi s konca Zdravljice z nadčasovnim humanističnim sporočilom: Dokaj dni naj živi Bog, kar nas dobrih je ljudi.« je svoj govor zaključil Šimenc.

Naj bo torej vsak dan prešeren dan kulture!

Besedilo: Klavdija Gregorin Štiftar