POJASNILO OBČINE DOMŽALE V ZVEZI Z ZEMLJIŠČI V POSLOVNI CONI ŽELODNIK

Ustavno sodišče je z odločbami U-I-218/22, U-I-265/22 in U-I-268/22 odločilo, da je v neskladju z ustavo del Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Domžale. Odločitev je vzbudila veliko vprašanj, na katere bi želeli odgovoriti.

Odločbe Ustavnega sodišča se nanašajo na pobude, ki so jih vložili Mercator d.o.o., Slovenski državni holding d.d. (prej DUTB d.d.) in Roltek d.o.o.. S pobudami so spodbijali spremembo namenske rabe. Po prej veljavnem prostorskem aktu je bila na tem območju dovoljenja gradnja, po v letu 2018 sprejetem občinskem prostorskem načrtu, pa gradnja ni več dopustna.

Občina je sprejela občinski prostorski načrt ob soglasju vseh nosilcev urejanja prostora, se pravi ministerstev in drugih organov, ki sodelujejo v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Do spremembe je prišlo zato, ker se na območju ni nikoli začelo z gradnjo, pač pa se je celotno območje ves čas uporabljajo le kot kmetijsko in gozdno zemljišče. Pobudniki niso v vseh letih, kar je bilo to zemljišče zazidljivo, izkazali posebnega interesa za gradnjo, saj niso vložili zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj. Takoj po spremembi namembnosti, pa so vložili ne le zahteve za oceno zakonitosti sprememb, pač pa tudi odškodninske tožbe in sicer Mercator d.o.o. za plačilo 4.750.000 EUR in DUTB d.d. za plačilo 8.000.000 EUR odškodnine. O odškodninskih zahtevkih še ni bilo odločeno, ker mora sodišče najprej ugotoviti, ali je bila sprememba namenske rabe res nezakonita.

Odlok o občinskem prostorskem načrtu je bil sprejet v letu 2018. Ustavno sodišče je dve leti kasneje, to je leta 2020 sprejelo odločitev, ki je bistveno spremenila način priprave prostorskih aktov, in sicer da morajo občine ob spremembi namembnosti opraviti tudi tehtanje javnega in zasebnega interesa. V letu 2018 ni bilo v nobenem zakonu ali podzakonskem predpisu določeno, da je potrebno pripraviti dokument o tehtanju javnega in zasebnega interesa, čeprav so tedaj veljavni predpisi določali številne podlage, ki morajo biti pripravljene v postopku sprejema občinskega prostorskega načrta. Občina je tako sprejela občinski prostorski načrt, ne da bi lahko pričakovala, da se bo samo pravno naziranje glede tega čez dve leti spremenilo. Občinski prostorski načrt je bil sprejet ob vedenju in po predpisih, ki so veljali na dan sprejemanja.

S sedanjimi odločitvami Ustavno sodišče ni razveljavilo ali odpravilo občinskega prostorskega načrta, pač pa je odločilo le, da je ta neustaven, ker občina ni pripravila dokumenta o tehtanju javnega in zasebnega interesa. Ustavno sodišče je zato naložilo občini, da mora ta, ob upoštevanju stališč iz odločb Ustavnega sodišča, zagotoviti skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa pri določitvi oziroma spremembi namenske rabe zemljišča, pri čemer je dolžna uporabiti ustrezne strokovne podlage ter na njihovi podlagi in ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera presoditi, ali je s spremembo obstoječe namenske rabe zagotovljeno pravično ravnovesje med interesi skupnosti in interesi pobudnikov varovanimi s pravico do zasebne lastnine.

Občina bo zato takoj začela s pripravo zahtevane strokovne podlage, to je dokumenta o tehtanju javnega in zasebnega interesa ter bo v nadaljevanju, glede na strokovne ugotovitve, tudi sprejela ustrezne ukrepe. Ali bo to pomenilo spremembo obstoječega občinskega načrta ali njegovo potrditev bo pokazala ta strokovna presoja. Vsekakor bo občina sanirala neustavnost.

Odločitve Ustavnega sodišča pa nikakor ne pomenijo, da bi morala občina avtomatično plačati zahtevano odškodnino. Najprej bo potrebno s pomočjo strokovnjakov narediti tehtanje javnega in zasebnega interesa, nato bo potrebno izvesti naslednje ukrepe, če bodo le - ti potrebni. Odškodninska obveznost, pa bi lahko nastala le, če bi se ugotovilo, da je odlok nezakonit in da te nezakonitosti ni mogoče odpraviti. Kakšna bi bila v tem primeru višina odškodnine, bi določilo pristojno sodišče.

Občina je dolžna ravnati v skladu z veljavnimi prepisi, kar pomeni, da ne sme barantati glede namenske rabe in odškodnine, čeprav se morda številnim zdi, da bi se bilo bolje dogovoriti s tožniki. Lastnikov zemljišč je mnogo in interes posameznega lastnika je le eden od interesov, ki se upoštevajo v postopku sprejemanja občinskega prostorskega načrta. Kaj bo določal občinski prostorski načrt bo povedala stroka in pristojna ministrstva. Občina je dolžna izvesti tehtanje javnega in zasebnega interesa in varovati interese občine kot celote.

Občina bo nadaljevala z investicijami in drugimi zastavljenimi projekti. Občina namreč mora izpolnjevati svoje zakonske naloge med katerimi je predvsem skrb za javni servis na lokalni ravni. Seveda pa bomo vložili vse napore, da s pomočjo strokovnjakov odpravimo ugotovljeno neustavnost.