ŽALNA SEJA OB SMRTI ČASTNEGA OBČANA DR. MIROSLAVA STIPLOVŠKA

Danes je v sejni sobi Občine Domžale potekala žalna seja ob smrti častnega občana dr. Miroslava Stiplovška. Županja mag. Renata Kosec je častnemu občanu zadnjič v slovo povedala:

»Spoštovani podžupan, člani in članice občinskega sveta, častni občani, nekdanja župan in županja, župani sosednjih občin, in vsi, ki ste se odločili, da s svojo prisotnostjo na žalni seji ob smrti dr. Miroslava Stiplovška, častnega občana Občine Domžale, izkažete svoje spoštovanje in hvaležnost. Poseben poklon domačim, ki ob njegovi smrti izgubljajo ljubečega moža, očeta, tasta in dedija.

Je čas, ki da. Je čas, ki vzame. Je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikoli ne mine, ko zasanjaš se v spomine, so zapisali domači na sporočilo o smrti svojega dragega moža, očeta, tasta in dedija, dr. Miroslava Stiplovška, častnega občana občine Domžale in zaslužnega profesorja.  Sama pa sporočilo lahko nadaljujem z besedami: Je čas življenja in dela našega predanega zgodovinarja, znanstvenika, profesorja, kulturnega delavca, pa tudi sodelavca in prijatelja dr. Miroslava Stiplovška. To je čas, ki sicer mineva, njegovo delo pa ostaja za vedno zapisano v novejši zgodovini naše občine. Častni občan je najvišje priznanje občine Domžale, ki ga je dr. Miroslav Stiplovšek prejel za življenjsko delo pri proučevanju naše  novejše zgodovine, predvsem pa za opravljeno delo na področju kulturne in raziskovalne dejavnosti v Občini Domžale. Na Domžale in občino je bil zelo ponosen, vselej je poudarjal svojo pripadnost rojstnemu kraju in v mnogih svojih delih tudi osvetljeval njegovo zgodovino.

Ob tem pa ne moremo pozabiti, da je bil dr. Stiplovšek ena najuglednejših osebnosti slovenskega zgodovinopisja, široko poznani in priljubljeni dolgoletni profesor ljubljanske Filozofske fakultete. Za svoje delo je tako v strokovni javnosti kot občini Domžale prejel številna priznanja, med njimi mu je fakulteta ob njegovi upokojitvi podelila veliko plaketo – svoje najvišje priznanje, leta 2002 pa je za pomemben prispevek k razvoju znanosti in za predano opravljanje pedagoškega in mentorskega dela prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani. Bil je častni član Zveze zgodovinskih društev Slovenije in Zgodovinskega društva Ljubljana ter drugih društev. Za življenjsko delo pa je bil odlikovan z zlatim redom za zasluge, ki je eno od najvišjih državnih odlikovanj. Za svoje znanstveno delo je prejel številne nagrade, posebej vesel je bil obsežnega Stiplovškovega zbornika ob njegovi 70-letnici, v katerem mu je štirideset avtorjev posvetilo svoje razprave o slovenski zgodovini, nekateri tudi o zgodovini domžalskega območja. Čeprav upokojen, je bil  dr. Miroslav Stiplovšek ustvarjalen vse do svoje nenadne smrti. Tudi v častitljivi starosti smo ga srečevali ob vseh projektih, katerih vsebina je povezana z zgodovino naše občine. S svojimi obiski različnih prireditev, je dal vedeti, da zna ceniti prizadevanja ljubiteljskih in profesionalnih ustvarjalcev. Marsikateri obiskovalec poti ob Kamniški Bistrici ga je, navadno skupaj z ženo, srečeval kot rednega sprehajalca. Nikoli nismo in ne bomo pozabili, kako ustvarjalen znanstvenik je bil, v spominu pa ostaja tudi kot akademski učitelj, ki so ga odlikovali izjemna delovna vztrajnost ter predanost pedagoškemu poslanstvu in raziskovalnemu delu. Svojo veliko strokovno in osebno zavezanost je uresničeval z dosledno ustvarjalno prisotnostjo v slovenskem, nekdanjem jugoslovanskem in mednarodnem zgodovinopisnem prostoru. Bibliografija prof. dr. Stiplovška obsega prek 520 del iz politične, gospodarske, socialne in kulturne zgodovine. Je tudi avtor okoli deset monografij, njegovih znanstvenih in strokovnih člankov je več sto. Z njimi je obogatil slovenski zgodovinski spomin, bistveno razširil razvoj slovenskega zgodovinopisja in  obogatil razumevanje novejše zgodovine slovenskega naroda v domačem in mednarodnem prostoru. Zgodovino je imel rad, ostajal ji je zvest, pa naj gre za ukvarjanje s slovensko ali domžalsko zgodovino, kateri je namenil veliko časa – vse do nenadne smrti. Na to kažeta tudi kar dva njegova prispevka o zgodovini naše občine, ki smo ju lahko prebrali v zadnjih številkah Slamnika. Veliko o njegovem delu skoraj do smrti kaže podatek, da je v obdobju 2005–2015 napisal novih 70 enot (člankov, razprav in publikacij), kar je bila precejšnja obogatitev njegove bibliografije. Pomembno je tudi, da je v petnajstih razpravah v slovenskih osrednjih revijah in zbornikih izpopolnil politično, gospodarsko, socialno in kulturno podobo Slovenije v tridesetih letih.

Podelitev naziva častni občan mu je bila spodbuda za nova dela o lokalni zgodovini. S svojimi zgodovinskimi raziskavami si je prizadeval prispevati k promociji mesta in občine Domžale. Kot dolgoletni kulturniški funkcionar je veliko prispeval k delom avtoric Tadeje Capuder Flegar in Andreja Pogačnik Jarc, Kulturna društva v domžalski občini 1884–2009 ter zbornik Šolstvo v domžalski občini. S publikacijo Razglasitev Domžal za trg leta 1925 in posebej s knjigo Nastanek Mestne občine Domžale leta 1952 (2012) je prikazal velik napredek Domžal na gospodarsko-socialnem in prosvetno-kulturnem področju, povezan z naglo demografsko rastjo, kar je imelo za posledico tudi pomembno prelomnico v upravnem razvoju občine in uveljavitvi mesta Domžale kot pomembnega središča za ves južni del nekdanjega kamniškega okraja. Veliko pohval je izrekel na račun zgodovine slamnikarstva Matjaža Brojana in našel veliko besed za uspešno delo Slamnikarskega muzeja in knjižnice ter kulturnega doma, veliko je sodeloval pri različnih razstavah.

Če bi želela našteti vse zgodovinske strokovne knjige, ki jih je dr. Stiplovšek napisal v širšem prostoru, bi nam vzelo veliko več časa, zato naj le še enkrat poudarim, da se danes poslavljamo od ene najuglednejših osebnosti slovenskega zgodovinopisja in tega ne bomo nikoli pozabili. Poslavljamo pa se tudi od častnega občana, ki je za vse uspehe občine našel zelo primerne besede pohvale, ki je cenil uspehe naše občine, bil ponosen na društva, na našo glasbeno dejavnost, na uspehe godbe, simfoničnega orkestra, številnih pevskih zborov, kulturnih in drugih društev, tudi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan, kjer je bil reden gost, in še in še bi lahko naštevala. Bil je človek, ki je vedno znal najti besede pohvale in takega si bomo zapomnili in pomnili.

»Znati se starati je vrhunec modrosti in umetnosti življenja. To si prizadevam uresničevati z letom primernim obsegom strokovne dejavnosti in prilagajanjem zdravemu načinu življenja«, sem prebrala v enem od njegovih intervjujev in svojim besedam je ostal zvest do smrti.

Hvala, iskrena hvala, spoštovani dr. Miroslav Stiplovšek, častni občan Občine Domžale za vse dobro. In prav zaradi vašega dela, ki ostaja za vami, si upam reči, da niste umrli. Umrejo tisti, ki jih pozabimo. Vas in vašega dela zanesljivo ne bomo!

V svojem imenu, v imenu vseh prisotnih in Občine Domžale vam spoštovani domači izrekam iskreno sožalje, ponosna, tako kot smo ponosni in hvaležni vsi, da smo živeli v času našega častnega občana dr. Miroslava Stiplovška.

Obveščam vas, da je pogreb pokojnega dr. Miroslava Stiplovška v soboto, 3. maja ob 15. uri na domžalskem pokopališču, in vas vabim, da se vpišete v žalno knjigo.«