Nahajate se:
DOMŽALE GRADIMO SKUPAJ - Z LJUDMI IN ZA LJUDI
DOMŽALE GRADIMO SKUPAJ - Z LJUDMI IN ZA LJUDI
30. 12. 2025
706
Objavljamo veliki intervju z županjo Občine Domžale mag. Renato Kosec v zadnji številki glasila Slamnik
Avtor: Miha Ulčar
Ob izteku leta smo se pogovarjali z županjo Občine Domžale mag. Renato Kosec, ki po treh letih vodenja mandat ocenjuje kot izrazito razvojno naravnan in uspešen.
V pogovoru se ozre na največje projekte, odziv občine ob izrednih razmerah, spremembe v prometni ureditvi ter vlaganja v zdravstvo, šport, kulturo in skrb za starejše. Dotakne se tudi sodelovanja z občani, prihodnjih investicij in vizije Domžal kot povezane skupnosti srčnih ljudi.
Za vami so tri leta vodenja Občine Domžale. Kako jih ocenjujete?
Ta tri leta ocenjujem kot zelo uspešna. Iskreno povedano, niti sami nismo pričakovali, da bomo s takšno hitrostjo realizirali oziroma začeli izvajati toliko projektov. Ob tem moram na prvem mestu pohvaliti celotno občinsko upravo, saj brez njihovega strokovnega in predanega dela vseh teh projektov in dosežkov zagotovo ne bi bilo. Prav tako tudi občinske svetnike in svetnice, ki so po večini podprli vse aktivnosti.
Kaj ste si ob nastopu funkcije zadali in kaj je bilo do danes uresničeno?
Ob nastopu mandata smo si zadali reševanje integrirane linije, na koncu pa nam je uspelo vzpostaviti kar dve liniji. Projekt smo dodatno nadgradili z Domžalčkom. Na področju trajnostne mobilnosti smo nadaljevali tudi s projektom DBajk, umirjanjem prometa in spodbujanjem trajnostnih oblik prevoza. Nadaljevali smo s prizidkom k Zdravstvenemu domu Domžale, ponovno oživili projekt gradnje kopališča in z njim tudi dejansko začeli. Poleg tega smo se lotili številnih drugih projektov, tudi strateške priprave dokumentacije za avtocestni priključek Študa. Ne smemo pa pozabiti, da nas je v začetku drugega leta mandata, leta 2023, prizadela tudi naravna nesreča – poplave. Odzvati smo se morali hitro: vzpostavili smo komisijo za popis škode, občina je namenila sredstva za pomoč prizadetim, hkrati pa smo takrat še enkrat preverili sistem zaščite in reševanja ter ugotovili, da je na zelo visoki ravni – tako po opremljenosti kot po odzivnosti. Na tem področju smo nato uspešno izvedli tudi nakup nove gasilske lestve ter nadaljevali z opremljanjem posameznih prostovoljnih gasilskih društev z opremo in vozili. Nadaljevali smo tudi mednarodno sodelovanje z DVD Supetar v okviru projekta Alpe Adria Knowledge Transfer. Pomemben korak naprej smo naredili tudi na področju skrbi za starejše – z odprtjem Centra dnevnih aktivnosti in s hitrim pristopom k iskanju izvajalca dolgotrajne oskrbe. Domžale smo bile ena izmed prvih občin, ki so se tega lotile, in sicer s podjetjem Pristan. Pripravili smo več novih s strategij, med njimi strategije za šport, kulturo in mlade, ter Celostno prometno strategijo, ki nam danes služi kot podlaga in kompas za nadaljnje urejanje prometa. V pripravi sta tudi strategija za gospodarstvo in strategija krožnega gospodarstva, kasneje pa bo sledila še krovna strategija razvoja Občine Domžale.
Ob nastopu mandata smo si zadali reševanje integrirane linije, na koncu pa nam je uspelo vzpostaviti kar dve liniji. Projekt smo dodatno nadgradili z Domžalčkom. Na področju trajnostne mobilnosti smo nadaljevali tudi s projektom DBajk, umirjanjem prometa in spodbujanjem trajnostnih oblik prevoza. Nadaljevali smo s prizidkom k Zdravstvenemu domu Domžale, ponovno oživili projekt gradnje kopališča in z njim tudi dejansko začeli. Poleg tega smo se lotili številnih drugih projektov, tudi strateške priprave dokumentacije za avtocestni priključek Študa. Ne smemo pa pozabiti, da nas je v začetku drugega leta mandata, leta 2023, prizadela tudi naravna nesreča – poplave. Odzvati smo se morali hitro: vzpostavili smo komisijo za popis škode, občina je namenila sredstva za pomoč prizadetim, hkrati pa smo takrat še enkrat preverili sistem zaščite in reševanja ter ugotovili, da je na zelo visoki ravni – tako po opremljenosti kot po odzivnosti. Na tem področju smo nato uspešno izvedli tudi nakup nove gasilske lestve ter nadaljevali z opremljanjem posameznih prostovoljnih gasilskih društev z opremo in vozili. Nadaljevali smo tudi mednarodno sodelovanje z DVD Supetar v okviru projekta Alpe Adria Knowledge Transfer. Pomemben korak naprej smo naredili tudi na področju skrbi za starejše – z odprtjem Centra dnevnih aktivnosti in s hitrim pristopom k iskanju izvajalca dolgotrajne oskrbe. Domžale smo bile ena izmed prvih občin, ki so se tega lotile, in sicer s podjetjem Pristan. Pripravili smo več novih s strategij, med njimi strategije za šport, kulturo in mlade, ter Celostno prometno strategijo, ki nam danes služi kot podlaga in kompas za nadaljnje urejanje prometa. V pripravi sta tudi strategija za gospodarstvo in strategija krožnega gospodarstva, kasneje pa bo sledila še krovna strategija razvoja Občine Domžale.
Katera je po vašem mnenju ključna sprememba, ki jo občani po treh letih vašega županovanja najbolj občutijo?
Menim, da je ena ključnih sprememb uvedba plačljivega parkiranja. Še danes dobimo kakšno kritiko, kar razumem, zlasti s strani stanovalcev in zaposlenih v mestnem središču. A prepričana sem, da smo ta korak naredili ob pravem času – ujeli smo zadnji vlak. Sočasno z uvedbo plačljivega parkiranja smo razmišljali tudi o brezplačnih parkiriščih na obrobju mesta, še posebej ob dejstvu, da imamo oziroma bomo imeli dve veliki gradbišči: prizidek k zdravstvenemu domu in ureditev osrednjega parka. Zdaj ta parkirišča na obrobju mesta tudi vzpostavljamo, 100 parkirnih mest pri Ten Tenu. Od tam bodo imeli uporabniki možnost nadaljevati pot z Domžalčkom, DBajkom ali peš. Naš cilj je umirjanje prometa v mestu, saj Domžale dnevno prevozi skoraj 15.000 avtomobilov, kar je res veliko. Gre za srednjeročni projekt, a vedno si prizadevamo, da ob uvedbi ukrepa ponudimo tudi rešitev in korak naprej. Pomemben ukrep so tudi stacionarni radarji. Trenutno imamo šest takšnih območij, kjer se je pokazalo, da je bil ukrep upravičen, saj se hitrosti umirjajo in vozniki prometne predpise bolj dosledno spoštujejo.
Menim, da je ena ključnih sprememb uvedba plačljivega parkiranja. Še danes dobimo kakšno kritiko, kar razumem, zlasti s strani stanovalcev in zaposlenih v mestnem središču. A prepričana sem, da smo ta korak naredili ob pravem času – ujeli smo zadnji vlak. Sočasno z uvedbo plačljivega parkiranja smo razmišljali tudi o brezplačnih parkiriščih na obrobju mesta, še posebej ob dejstvu, da imamo oziroma bomo imeli dve veliki gradbišči: prizidek k zdravstvenemu domu in ureditev osrednjega parka. Zdaj ta parkirišča na obrobju mesta tudi vzpostavljamo, 100 parkirnih mest pri Ten Tenu. Od tam bodo imeli uporabniki možnost nadaljevati pot z Domžalčkom, DBajkom ali peš. Naš cilj je umirjanje prometa v mestu, saj Domžale dnevno prevozi skoraj 15.000 avtomobilov, kar je res veliko. Gre za srednjeročni projekt, a vedno si prizadevamo, da ob uvedbi ukrepa ponudimo tudi rešitev in korak naprej. Pomemben ukrep so tudi stacionarni radarji. Trenutno imamo šest takšnih območij, kjer se je pokazalo, da je bil ukrep upravičen, saj se hitrosti umirjajo in vozniki prometne predpise bolj dosledno spoštujejo.
Kaj bi označili kot največji uspeh tega mandata? In katerih ciljev vam doslej ni uspelo uresničiti?
Največji uspeh je vsekakor gradnja prizidka k Zdravstvenemu domu Domžale. Gre za projekt, pri katerem sodelujejo še štiri druge občine in predstavlja velik finančni zalogaj. Na področju zdravstva je to izjemno pomembna pridobitev. Drugi veliki uspeh je gradnja kopališča, ki bo namenjeno vsem generacijam – od najmlajših do starejših – in bo omogočalo plavanje, rekreacijo in treninge tudi v zimskem času. Pomembni so tudi ukrepi na področju prometa: umirjanje prometa, plačljivo parkiranje, dve integrirani liniji in Domžalček, ki jih bomo razvijali tudi v prihodnje. Kar pa nam ni uspelo uresničiti, ni neposredno v naši pristojnosti. Gre za državni projekt – nadaljevanje aktivnosti za gradnjo priključka Želodnik–Vodice. Pri priključku Študa smo skupaj pristopili k pripravi OPPN-ja širšega pomena, pri povezovalni cesti Želodnik–Vodice pa žal nismo uspeli najti pravih sogovornikov na državni ravni, da bi se projekt premaknil naprej.
Kako ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom, krajevnimi skupnostmi, javnimi zavodi, društvi in občani? Se je dinamika dela spremenila?
Dinamika se je vsekakor spremenila, predvsem zaradi pogostejših stikov. V tem mandatu smo imeli že 23 sej občinskega sveta, kar je kar veliko. Vzdušje v občinskem svetu je takšno, kot mora biti – razpravno in tudi kritično, kar je legitimno. Kljub temu smo uspeli sprejeti vse ključne odloke in proračune, kar pomeni, da je bila podpora večinoma zagotovljena. Edini primer, ko občinski svet ni bil sklepčen, je bil pri odločitvi o nakupu zemljišča za zdravstveni dom na obrobju mesta. Sicer pa lahko rečem, da je sodelovanje z občinskim svetom, delovnimi telesi, krajevnimi skupnosti, ravnatelji, ravnateljicami in direktorji javnih zavodov ter podjetij zelo dobro. Večkrat letno se srečujemo na delovnih sestankih, kjer se pogovarjamo o nadaljnjem razvoju, željah in prioritetah, tudi v povezavi s pripravo proračuna in strategij. Posebej bi omenila tudi sodelovanje s kmeti in župniki, ki sem jih v tem mandatu vključila kot pomembne sogovornike. Z njimi se srečujemo do dvakrat letno in tudi na tem področju smo naredili korak naprej.
Dinamika se je vsekakor spremenila, predvsem zaradi pogostejših stikov. V tem mandatu smo imeli že 23 sej občinskega sveta, kar je kar veliko. Vzdušje v občinskem svetu je takšno, kot mora biti – razpravno in tudi kritično, kar je legitimno. Kljub temu smo uspeli sprejeti vse ključne odloke in proračune, kar pomeni, da je bila podpora večinoma zagotovljena. Edini primer, ko občinski svet ni bil sklepčen, je bil pri odločitvi o nakupu zemljišča za zdravstveni dom na obrobju mesta. Sicer pa lahko rečem, da je sodelovanje z občinskim svetom, delovnimi telesi, krajevnimi skupnosti, ravnatelji, ravnateljicami in direktorji javnih zavodov ter podjetij zelo dobro. Večkrat letno se srečujemo na delovnih sestankih, kjer se pogovarjamo o nadaljnjem razvoju, željah in prioritetah, tudi v povezavi s pripravo proračuna in strategij. Posebej bi omenila tudi sodelovanje s kmeti in župniki, ki sem jih v tem mandatu vključila kot pomembne sogovornike. Z njimi se srečujemo do dvakrat letno in tudi na tem področju smo naredili korak naprej.
Po nastopu mandata ste sklicali tudi srečanja z različnimi skupinami.
Tako je. Zelo rada se srečujem s starejšimi – deluje komisija za starejše, včasih se njihovih srečanj tudi osebno udeležim. Veliko stikov imam tudi z mladimi, bodisi prek komisije za mladinska vprašanja, štipendistov, izjemnih učencev ali zlatih maturantov. Novost tega mandata so tudi mesečni pogovori z občani – enkrat na mesec na občini in enkrat na mesec v Centru dnevnih aktivnosti. Ta neposreden stik mi je zelo dragocen, saj iz prve roke izvem, kaj posameznike teži, in skupaj poskušamo iskati rešitve.
Tako je. Zelo rada se srečujem s starejšimi – deluje komisija za starejše, včasih se njihovih srečanj tudi osebno udeležim. Veliko stikov imam tudi z mladimi, bodisi prek komisije za mladinska vprašanja, štipendistov, izjemnih učencev ali zlatih maturantov. Novost tega mandata so tudi mesečni pogovori z občani – enkrat na mesec na občini in enkrat na mesec v Centru dnevnih aktivnosti. Ta neposreden stik mi je zelo dragocen, saj iz prve roke izvem, kaj posameznike teži, in skupaj poskušamo iskati rešitve.
Kako občina krepi občutek skupnosti in povezanosti med krajevnimi skupnostmi?
S krajevnimi skupnostmi se redno srečujemo, vključene so tudi v pripravo proračuna. Pomembno je, da krepimo zavest, da smo povezani v eno skupnost. Občinski praznik smo odprli za vse in ga preselili v Športno dvorano Domžale, saj rojstni dan občine ni praznik institucije, ampak vseh občank in občanov. Korak naprej smo naredili tudi na področju kulture. Kulturni praznik smo letos prvič izvedli v Krajevni skupnosti Ihan, prihodnje leto bo v drugi. S tem kulturo širimo tudi izven mestnega središča. Omenim lahko tudi Kino iz kovčka, ki je izjemno inovativen in povezuje kraje. Pomembno je sodelovanje z društvi in organizacijami v vseh krajevnih skupnostih.
S krajevnimi skupnostmi se redno srečujemo, vključene so tudi v pripravo proračuna. Pomembno je, da krepimo zavest, da smo povezani v eno skupnost. Občinski praznik smo odprli za vse in ga preselili v Športno dvorano Domžale, saj rojstni dan občine ni praznik institucije, ampak vseh občank in občanov. Korak naprej smo naredili tudi na področju kulture. Kulturni praznik smo letos prvič izvedli v Krajevni skupnosti Ihan, prihodnje leto bo v drugi. S tem kulturo širimo tudi izven mestnega središča. Omenim lahko tudi Kino iz kovčka, ki je izjemno inovativen in povezuje kraje. Pomembno je sodelovanje z društvi in organizacijami v vseh krajevnih skupnostih.
Kateri projekti v letu 2025 so najbolj izboljšali kakovost življenja?
Zaključek skate parka je ena takšnih investicij. Čeprav je bil deležen kritik, gre za izjemno pridobitev, vredno nekaj manj kot milijon evrov. Tam so otroci, mladi in starejši. Če vsaj enega mladega spravimo od doma v športni park, je to zmaga. Pomembna je tudi gradnja bazena in zaključek večnamenske dvorane. Ko stopite vanjo, predvsem v večernih urah, vidite, da res zasije. Iz danega prostora smo ustvarili lepo vstopno točko v Domžale. Izpostavila bi še širitev DBajka, participativni proračun – več kot 80 % projektov je bilo realiziranih – investicije v šolstvo, prenovo OŠ Roje, rekonstrukcijo Vrtca Urša, manjše prenove, kot je zamenjava parketa v OŠ Preserje pri Radomljah, ter postavitev sončnih elektrarn na šestih občinskih objektih, za kar bomo prejeli tudi nepovratna sredstva. Ne smemo pozabiti na rekonstrukcije cest ter vlaganja v vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Skoraj očem skrita, a zelo pomembna investicija je nadgradnja Centralne čistilne naprave s sušilnico blata, vredna skoraj šest milijonov evrov, ki bo začela obratovati prihodnje leto.
Zaključek skate parka je ena takšnih investicij. Čeprav je bil deležen kritik, gre za izjemno pridobitev, vredno nekaj manj kot milijon evrov. Tam so otroci, mladi in starejši. Če vsaj enega mladega spravimo od doma v športni park, je to zmaga. Pomembna je tudi gradnja bazena in zaključek večnamenske dvorane. Ko stopite vanjo, predvsem v večernih urah, vidite, da res zasije. Iz danega prostora smo ustvarili lepo vstopno točko v Domžale. Izpostavila bi še širitev DBajka, participativni proračun – več kot 80 % projektov je bilo realiziranih – investicije v šolstvo, prenovo OŠ Roje, rekonstrukcijo Vrtca Urša, manjše prenove, kot je zamenjava parketa v OŠ Preserje pri Radomljah, ter postavitev sončnih elektrarn na šestih občinskih objektih, za kar bomo prejeli tudi nepovratna sredstva. Ne smemo pozabiti na rekonstrukcije cest ter vlaganja v vodovodno in kanalizacijsko omrežje. Skoraj očem skrita, a zelo pomembna investicija je nadgradnja Centralne čistilne naprave s sušilnico blata, vredna skoraj šest milijonov evrov, ki bo začela obratovati prihodnje leto.
Kdaj bodo Domžalčani prvič zaplavali v novem kopališču?
Upam, da že v poletni sezoni, sicer pa zagotovo v zimskem času, saj bomo olimpijski bazen prekrili z balonom. Dela potekajo skladno s časovnico. Gradbišče redno obiskujemo in gre za izjemno obsežno investicijo. Kopalke torej kar pripravimo – morda jih prinese že Božiček.
Upam, da že v poletni sezoni, sicer pa zagotovo v zimskem času, saj bomo olimpijski bazen prekrili z balonom. Dela potekajo skladno s časovnico. Gradbišče redno obiskujemo in gre za izjemno obsežno investicijo. Kopalke torej kar pripravimo – morda jih prinese že Božiček.
Župani občin soustanoviteljic ste nedavno podpisali pogodbo za širitev Zdravstvenega doma Domžale in gradnjo podzemne garaže. Kakšen je časovni načrt in kaj bo nova ureditev pomenila za uporabnike?
Časovnica je približno tri leta in verjamem, da se je bomo držali. Prizidek bo zaposlenim zagotovil sodobne in primerne delovne pogoje, uporabnikom pa boljšo izkušnjo ob obisku. Storitve so že zdaj vrhunske, prostori pa bodo temu sledili. Poleg tega bomo uredili tudi podzemno garažo in s tem zaokrožili ta del središča mesta, vzporedno pa se bo urejal tudi osrednji zeleni park.
Časovnica je približno tri leta in verjamem, da se je bomo držali. Prizidek bo zaposlenim zagotovil sodobne in primerne delovne pogoje, uporabnikom pa boljšo izkušnjo ob obisku. Storitve so že zdaj vrhunske, prostori pa bodo temu sledili. Poleg tega bomo uredili tudi podzemno garažo in s tem zaokrožili ta del središča mesta, vzporedno pa se bo urejal tudi osrednji zeleni park.
Letos je v Domžalah zaživel tudi Center dnevnih aktivnosti za starejše. Kako pomembna je ta pridobitev, kakšne potrebe pokriva in kakšen je odziv?
To je zgodba o uspehu. Center je prava dnevna soba za starejše. Ko ga obiščem, vidim čudovite ljudi, prostovoljce in izjemno ekipo. Težko si predstavljam, da bi Domžale danes tega centra ne imele. Majhen prostor, opremljen s srcem in vsebinami, lahko izjemno polepša vsakdan posameznika.
Uveden je bil tudi brezplačni notranji linijski prevoz z električnimi minibusi. Kako poteka projekt in komu je prevoz najbolj pisan na kožo?
Domžalček je namenjen predvsem ranljivim skupinam, a z veseljem ga uporabljajo tudi drugi – otroci, starši, obiskovalci. Postajališča širimo, sprejemamo pobude in prilagajamo sistem. Če bo povpraševanje še večje, se utegne zgoditi, da bosta po Domžalah redno vozila kar dva Domžalčka.
Domžalček je namenjen predvsem ranljivim skupinam, a z veseljem ga uporabljajo tudi drugi – otroci, starši, obiskovalci. Postajališča širimo, sprejemamo pobude in prilagajamo sistem. Če bo povpraševanje še večje, se utegne zgoditi, da bosta po Domžalah redno vozila kar dva Domžalčka.
Občinski svet je pred kratkim sprejel proračuna za leti 2026 in 2027. Kateri so glavni poudarki tega investicijsko zelo ambicioznega obdobja?
Kot ste povedali, gre res za zelo ambiciozno obdobje. A ambiciozni smo že kar nekaj časa. Ena ključnih pozitivnih okoliščin je, da za izvedbo načrtovanih projektov trenutno ne potrebujemo zadolževanja, kar je izjemno pomembno. V proračuna smo vključili vrsto velikih in pomembnih projektov. Zaključili bomo z gradnjo kopališča, začela se bo širitev zdravstvenega doma in gradnja podzemne garaže ter vrsta športnih in drugih infrastrukturnih projektov. Začenjamo tudi z enim večjih projektov – gradnjo novega Centra za zaščito in reševanje. Predvidena je širitev OŠ Dob in ureditev zunanjih površin v prihodnjih letih, prav tako gradnja večnamenske stavbe na Savski cesti, kjer bodo svoj prostor dobili gasilci PGD Domžale - mesto ter Center dnevnih aktivnosti. Začeli bomo z gradnjo športne ploščadi v Študi. Nadaljujemo s participativnim proračunom, za katerega bomo vsako leto namenili 200.000 evrov. Pregledujemo tudi stanje podružnične šole Jarše – preverili bomo statiko, elektroinštalacije in druge napeljave ter razmislili o širitvi. V načrtu je prizidek k OŠ Preserje pri Radomljah, n nadaljujemo z nadgradnjo garažne hiše z dodatnima dvema nadstropjema. Ob tem čakamo tudi na državo glede nakupa samostana Mala Loka. Pismo o nameri je podpisano, projektna naloga zaključena, zato v prihodnjem letu pričakujemo pomemben korak naprej pri gradnji nove enote doma za starejše v Mali Loki. Seveda nadaljujemo tudi z gradnjami in rekonstrukcijami vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Čeprav gre za infrastrukturo, ki je pogosto ne vidimo, smo na tem področju v samem vrhu slovenskih občin. Samoumevno se nam zdi, da voda priteče in da se vse odvaja na centralno čistilno napravo, a ta dva sistema sta izjemno kakovostna in prav zato tudi stalno vlagamo znatna sredstva v njuno ohranjanje na visoki ravni. V prihodnje se bomo morali resno opredeliti tudi do področja institucionalnega varstva starejših – ali z novimi objekti, morebitnimi odkupi ali drugimi rešitvami.
Kot ste povedali, gre res za zelo ambiciozno obdobje. A ambiciozni smo že kar nekaj časa. Ena ključnih pozitivnih okoliščin je, da za izvedbo načrtovanih projektov trenutno ne potrebujemo zadolževanja, kar je izjemno pomembno. V proračuna smo vključili vrsto velikih in pomembnih projektov. Zaključili bomo z gradnjo kopališča, začela se bo širitev zdravstvenega doma in gradnja podzemne garaže ter vrsta športnih in drugih infrastrukturnih projektov. Začenjamo tudi z enim večjih projektov – gradnjo novega Centra za zaščito in reševanje. Predvidena je širitev OŠ Dob in ureditev zunanjih površin v prihodnjih letih, prav tako gradnja večnamenske stavbe na Savski cesti, kjer bodo svoj prostor dobili gasilci PGD Domžale - mesto ter Center dnevnih aktivnosti. Začeli bomo z gradnjo športne ploščadi v Študi. Nadaljujemo s participativnim proračunom, za katerega bomo vsako leto namenili 200.000 evrov. Pregledujemo tudi stanje podružnične šole Jarše – preverili bomo statiko, elektroinštalacije in druge napeljave ter razmislili o širitvi. V načrtu je prizidek k OŠ Preserje pri Radomljah, n nadaljujemo z nadgradnjo garažne hiše z dodatnima dvema nadstropjema. Ob tem čakamo tudi na državo glede nakupa samostana Mala Loka. Pismo o nameri je podpisano, projektna naloga zaključena, zato v prihodnjem letu pričakujemo pomemben korak naprej pri gradnji nove enote doma za starejše v Mali Loki. Seveda nadaljujemo tudi z gradnjami in rekonstrukcijami vodovodnega in kanalizacijskega omrežja. Čeprav gre za infrastrukturo, ki je pogosto ne vidimo, smo na tem področju v samem vrhu slovenskih občin. Samoumevno se nam zdi, da voda priteče in da se vse odvaja na centralno čistilno napravo, a ta dva sistema sta izjemno kakovostna in prav zato tudi stalno vlagamo znatna sredstva v njuno ohranjanje na visoki ravni. V prihodnje se bomo morali resno opredeliti tudi do področja institucionalnega varstva starejših – ali z novimi objekti, morebitnimi odkupi ali drugimi rešitvami.
V ospredju bo tudi izgradnja novega Centra za zaščito in reševanje Domžale ter večnamenskega centra na Savski cesti. Kdaj lahko pričakujemo prve konkretne korake?
Za projekt Centra za zaščito in reševanje bomo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) začeli vse aktivnosti za izbor najprimernejše arhitekturne rešitve že v začetku prihodnjega leta. Do poletja pričakujemo, da bo rešitev izbrana. Pri večnamenskem objektu na Savski cesti pričakujemo pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa bi lahko z gradnjo začeli v drugi polovici leta. Če bo treba, imamo vedno na voljo mehanizem rebalansa, sredstva pa so načeloma že zagotovljena za vse te projekte.
Za projekt Centra za zaščito in reševanje bomo v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) začeli vse aktivnosti za izbor najprimernejše arhitekturne rešitve že v začetku prihodnjega leta. Do poletja pričakujemo, da bo rešitev izbrana. Pri večnamenskem objektu na Savski cesti pričakujemo pridobitev gradbenega dovoljenja, nato pa bi lahko z gradnjo začeli v drugi polovici leta. Če bo treba, imamo vedno na voljo mehanizem rebalansa, sredstva pa so načeloma že zagotovljena za vse te projekte.
V proračunskem obdobju 2026/27 je predvidena že druga izvedba participativnega proračuna. Kako pomemben je ta mehanizem za razvoj občine in katere vrste projektov so občanke in občani najpogosteje predlagali v ciklu 2024/25?
Participativni proračun je izjemno pomemben, saj mi ne moremo zajeti vseh idej in potreb naših občank in občanov. Nekaj zaznamo prek krajevnih skupnosti, nekaj prek javnih zavodov, a neposredna participacija ljudi je neprecenljiva. Vsi projekti so bili res odlični, zato je težko izpostaviti enega samega. Od ureditve igrišča na Rovah, Viru, prometnih ogledal in ureditev avtobusnih postajališč v Ihanu, informativnih tabel in klopi, označbe Oljske gore v Dragomlju, oznake cerkve, šaha v Češminovem parku, klopi z naslonjali, zunanjih površin za druženje, večnamenskih športnih površin, street workouta na Škrjančevem, Selo pri Ihanu-Bišče … Projekti so zelo raznoliki, do konca leta jih bomo realizirali več kot dvajset.
Participativni proračun je izjemno pomemben, saj mi ne moremo zajeti vseh idej in potreb naših občank in občanov. Nekaj zaznamo prek krajevnih skupnosti, nekaj prek javnih zavodov, a neposredna participacija ljudi je neprecenljiva. Vsi projekti so bili res odlični, zato je težko izpostaviti enega samega. Od ureditve igrišča na Rovah, Viru, prometnih ogledal in ureditev avtobusnih postajališč v Ihanu, informativnih tabel in klopi, označbe Oljske gore v Dragomlju, oznake cerkve, šaha v Češminovem parku, klopi z naslonjali, zunanjih površin za druženje, večnamenskih športnih površin, street workouta na Škrjančevem, Selo pri Ihanu-Bišče … Projekti so zelo raznoliki, do konca leta jih bomo realizirali več kot dvajset.
Na zadnji seji občinskega sveta sta bili sprejeti Strategija razvoja kulture 2026–2033 in Strategija razvoja športa 2026– 2030. Kakšen pomen imata za prihodnji razvoj občine?
Veseli me, da sta bili sprejeti tudi ti dve pomembni strategiji. Strategija je dober kompas, ki daje legitimno osnovo za dolgoročni razvoj posameznega področja. Vedno poudarjam, da mora biti strategija živ dokument – v Domžalah ne ostane v predalu. Cilji so jasno opredeljeni, naša dolžnost pa je, da jim sledimo. Po potrebi se strategiji tudi novelirata, saj se okoliščine lahko spreminjajo. Na področju športa je poudarek ne le na infrastrukturi, temveč tudi na vsebinah, programih in vključevanju ranljivih skupin – otrok, mladostnikov, starejših in oseb s posebnimi potrebami. Tudi strategija kulture gleda širše in obe skupaj predstavljata zelo dober smerokaz za prihodnji razvoj.
Veseli me, da sta bili sprejeti tudi ti dve pomembni strategiji. Strategija je dober kompas, ki daje legitimno osnovo za dolgoročni razvoj posameznega področja. Vedno poudarjam, da mora biti strategija živ dokument – v Domžalah ne ostane v predalu. Cilji so jasno opredeljeni, naša dolžnost pa je, da jim sledimo. Po potrebi se strategiji tudi novelirata, saj se okoliščine lahko spreminjajo. Na področju športa je poudarek ne le na infrastrukturi, temveč tudi na vsebinah, programih in vključevanju ranljivih skupin – otrok, mladostnikov, starejših in oseb s posebnimi potrebami. Tudi strategija kulture gleda širše in obe skupaj predstavljata zelo dober smerokaz za prihodnji razvoj.
December v Domžalah znova poteka pod sloganom ZaŽivi december. Kaj zaznamuje letošnji program?
Letošnji prižig prazničnih luči je bil eden najboljših doslej – obisk je bil izjemen in Domžale so tisto soboto res zasijale. Presenetilo me je, kako množično so se dogodka udeležili tako mladi kot starejši. Decembrski vikendi so letos še posebej živahni: na ploščadi pred Športno dvorano
Domžale poteka Adventni sejem z zanimivimi stojnicami in aktivnostmi, novost pa je Božičkov nabiralnik. Posebna pozornost je namenjena
najmlajšim z Miklavževanjem, obiskom Božička in družinskimi vsebinami. Ko bo praznično vzdušje na vrhuncu, bodo Domžale zaživele v ritmih domače in sodobne glasbe. Na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, bo nastopila Godba Domžale, sledil bo koncert skupine Batista Cadillac pod šotorom na tržnem prostoru. Naslednji dan bo v športni dvorani nastopil Simfonični orkester Domžale - Kamnik, 28. decembra bo pod šotorom za plesne ritme poskrbel Ansambel Stil, dan pozneje pa Dan D s svojimi zimzelenimi uspešnicami. Praznični december se bo tradicionalno zaključil 31. decembra s silvestrovanjem pod šotorom ob glasbi skupine Zvita Feltna, za družine z otroki pa bo popoldne v Češminovem parku pripravljeno otroško silvestrovanje z igrami in animacijami ob zgodnejši uri. Vabim vas, da se nam pridružite,
Letošnji prižig prazničnih luči je bil eden najboljših doslej – obisk je bil izjemen in Domžale so tisto soboto res zasijale. Presenetilo me je, kako množično so se dogodka udeležili tako mladi kot starejši. Decembrski vikendi so letos še posebej živahni: na ploščadi pred Športno dvorano
Domžale poteka Adventni sejem z zanimivimi stojnicami in aktivnostmi, novost pa je Božičkov nabiralnik. Posebna pozornost je namenjena
najmlajšim z Miklavževanjem, obiskom Božička in družinskimi vsebinami. Ko bo praznično vzdušje na vrhuncu, bodo Domžale zaživele v ritmih domače in sodobne glasbe. Na dan samostojnosti in enotnosti, 26. decembra, bo nastopila Godba Domžale, sledil bo koncert skupine Batista Cadillac pod šotorom na tržnem prostoru. Naslednji dan bo v športni dvorani nastopil Simfonični orkester Domžale - Kamnik, 28. decembra bo pod šotorom za plesne ritme poskrbel Ansambel Stil, dan pozneje pa Dan D s svojimi zimzelenimi uspešnicami. Praznični december se bo tradicionalno zaključil 31. decembra s silvestrovanjem pod šotorom ob glasbi skupine Zvita Feltna, za družine z otroki pa bo popoldne v Češminovem parku pripravljeno otroško silvestrovanje z igrami in animacijami ob zgodnejši uri. Vabim vas, da se nam pridružite,
skupaj soustvarimo praznične trenutke in znova začutimo, kaj pomeni biti del skupnosti srčnih ljudi.
Po treh letih vodenja občine – kaj vam je najpomembnejše?
Ponosna sem, da smo v enem mandatu začeli ali zaključili številne velike in finančno zahtevne investicije, hkrati pa nismo pozabili na srce naše občine – na ljudi. Na posameznike, društva, organizacije in ranljive skupine. Center dnevnih aktivnosti, Domžalček, pogovori ob kavi, številni dogodki in neposredni stik z ljudmi – to je bistvo. Infrastruktura in investicije so pomembne, a rdeča nit ostaja: V ospredju bodo vedno ljudje, s katerimi bomo skupaj gradili občino srčnih ljudi. To je dodana vrednost, ki jo bomo razvijali tudi v prihodnje.
Ponosna sem, da smo v enem mandatu začeli ali zaključili številne velike in finančno zahtevne investicije, hkrati pa nismo pozabili na srce naše občine – na ljudi. Na posameznike, društva, organizacije in ranljive skupine. Center dnevnih aktivnosti, Domžalček, pogovori ob kavi, številni dogodki in neposredni stik z ljudmi – to je bistvo. Infrastruktura in investicije so pomembne, a rdeča nit ostaja: V ospredju bodo vedno ljudje, s katerimi bomo skupaj gradili občino srčnih ljudi. To je dodana vrednost, ki jo bomo razvijali tudi v prihodnje.
Letos ste prvič podelili tudi nagrado Zlato srce.
Res je. Prvo Zlato srce je prejel izjemni občan Martin Capuder. Skoraj dve leti sem iskala posameznika, ki bi mu podarila srce. Oseba, ki prejme zlato srce, mora biti empatična, sočutna ter prostovoljec z iskrenim nasmehom, ki naredi veliko dobrega za skupnost.
Nameravate prihodnje leto na lokalnih volitvah ponovno kandidirati za županjo Občine Domžale?
Da, z velikim veseljem. Rada opravljam to delo, imam odlično občinsko upravo ter izjemne sodelavke in sodelavce. Vsak dan z veseljem pridem v službo, tudi kadar je naporno. To delo me navdihuje in zato grem naprej.
Da, z velikim veseljem. Rada opravljam to delo, imam odlično občinsko upravo ter izjemne sodelavke in sodelavce. Vsak dan z veseljem pridem v službo, tudi kadar je naporno. To delo me navdihuje in zato grem naprej.
Ob koncu leta – kaj bi sporočili občankam in občanom?
December je magičen, čaroben in žari v vseh pogledih. Želim si, da vsaj del te čarobnosti ujamemo v svoja srca in jo ponesemo s seboj v novo leto – in da nas prav ti občutki opomnijo in okrepijo tudi takrat, ko nam bo težko.
December je magičen, čaroben in žari v vseh pogledih. Želim si, da vsaj del te čarobnosti ujamemo v svoja srca in jo ponesemo s seboj v novo leto – in da nas prav ti občutki opomnijo in okrepijo tudi takrat, ko nam bo težko.
