Iskrene čestitke zlatoporočencema

Fani in Jože Rožič s Svete Trojice

Na domačiji Rožičevih na Sveti Trojici štev. 5 je bilo ves februar, pa tudi v začetku marca, zelo slovesno, saj sta cenjena in spoštovana Fani in Jože Rožič praznovala zlato poroko. Z njima se je veselila številna družina, ki ima med predniki slavnega senatorja Valentina Rožiča, sosedje, člani številnih društev, v katerih prizadevno delata že desetletja, pa tudi sosedje in prijatelji, saj sta zelo priljubljena vaščana. Posebej vesela sta bila tudi številnih rejencev, ki so pri njiju našli toplo zavetje.

Obiskal ju je tudi župan Toni Dragar ter jima čestital ob pomembni obletnici in zaželel vse dobro. Ob njegovem obisku je bilo še posebej veselo, saj se je zbrala cela družina, kar precej smeha pa so prinesli tudi spomini na življenjsko in delovno pot zlatoporočencev, ki sta od rojstva domačina. Oba sta bila rojena v kmečkih družinah, zlatoporočenec Jože je bil rojen leta 1946. Družbo so mu delali trije bratje in sestra. »Včasih niti za kvas ni bilo,« se spominja sicer prijetnega otroštva gospod Jože. Najlepše je bilo pozimi na topli peči, pa tudi hrane jim tedaj ni manjkalo. Oče je bil namreč klavec in ker tedaj ni bilo domačije, kjer ne bi imeli kolin, je imel veliko dela, za plačilo pa navadno koline in veliko otroško veselje. Obiskoval je osnovno šolo na Sv. Trojici. Nato še v Dobu, vse peš in ob vsakem vremenu. Po papirniški šoli se je zaposlil v Papirnici Količevo in v njej ostal do upokojitve. Zadnjih dvajset let je delal v laboratoriju, vse skozi pa ob delu tudi kmetoval.  

Zlatoporočenka Fani se je rodila 1950 v sosednji vasi v Žejah na domačiji Orehek. Njeno otroštvo je bilo podobno kot moževo. Po osnovni šoli  se je zaposlila v Induplati. Spoznala sta se ob gledanju televizije, ki so bile tedaj redke,  v šoli na Sv. Trojici. Zlatoporočenec se še dobro spominja svojega vasovanja pri bodoči nevesti, kamor se je največkrat peljal z  motorjem  - vse do 17- februarja 1968, ko sta se  poročila in si pri Rožičevih ustvarila topel dom za sina Srečka, ki sedaj z družino dela na lepo urejeni domačiji, ter hčerki Tončko in Fani, ki imata vsaka svojo družino. Verjeli ali ne, obe se pišeta Novak, Novak pa je tudi priimek Rožičeve tamlade, za katero zlatoporočenca pravita, da boljše snahe ni. Vse življenje pridno delata na kmetiji, od leta 1975 pa se gospa Fani ukvarja tudi z rejništvom, plemenitim poslanstvom, v katerem je topel dom, skupaj z možem Jožetom rada poudari, nudila več kot 10 rejencem. Da je bila zelo uspešna, kaže to, da se rejenci še vedno radi vračajo k Rožičevim, posej pa ju je ob zlati poroki z albumom razveselila ena od rejenk. Zlatoporočenka je bila rejnica, ko je bilo rejništvo v materialnem smislu slabo urejeno, kljub temu pa je vsem rejencem nudila materinsko ljubezen, vsebinsko bogato življenje in jih podpirala ter spodbujala, da so se razvili v zdrave in zadovoljne posameznike, ki se k Rožičevim radi vračajo.  Vselej je bila skrbna, zanesljiva in odgovorna rejnica, ki je  z možem Jožetom vedno našla  skupno pot za domače, na katere sta zelo ponosna, in rejence.

Oba z možem sta dolgoletna člana Prostovoljnega gasilskega društva žeje – Sv. Trojica, kjer pridno pomagata ob različnih priložnostih, posebej ko je potrebno ob prireditvah pripraviti tudi pogostitev, gospa Fani nikoli ne reče ne in je že kar znana po svoji dobri kuhi, tudi doma, kjer z njo crklja mlade. Sploh oba rada  pomagata, ljudje ju cenijo in spoštujejo. Oba rada prijetne trenutke preživljata  v Društvu upokojencev Naš Dom Dob, gospa Fani aktivno dela v Krajevni organizaciji Rdečega križa  Dob, je pa tudi članica Društvo podeželskih žena Domžale, ki jo je pred leti predlagalo za Kmetico leta, njene različne uspehe pa potrjujejo številna priznanja, tako za eno najmlajših babic, kot za uspeh v tekmovanju Ženska za življenja, kot za  razstavljene izdelke  na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, leta 2011 pa ji je Občina Domžale podelila plaketo za plemenito poslanstvo rejnice. Zlatoporočenec ob delu na kmetiji rad plete slamnate peharje.

Lepo se imata v jeseni življenja, pravita in se veselita devetih vnukov, tudi treh  pravnukov. Rada pomagata mladim, si vzameta čas za kakšen izlet, letovanje na morju, tudi v toplice gresta.  Domači, o katerih imata same pohvalne besede, enako pa tudi oni za ata in mamo, so jima pripravili čudovito praznovanje ter jima polepšali njuno skupno življenjsko pot.

Iskrene čestitke in veliko zdravja tudi v prihodnje!

Foto: Vido Repanšek