Sprejem lanskih in letošnjih finalistov projekta Štartaj Domžale
Projekt Štartaj Domžale, v katerem Obrtna zbornica Domžale in Občina Domžale v coworking prostoru Generator dvigujeta startup podjetništvo v Domžalah, je v svoji drugi sezoni k sodelovanju privabil več kot 50 nadobudnih bodočih podjetnikov polnih idej. Po seriji startup delavnic je 7. junija 2018 na Obrtni zbornici Domžale sledil finalni izbor zmagovalcev.
Po dveh tednih od finalnega izbora je danes v konferenčni sejni sobi potekal sprejem lanskih in letošnjih finalistov projekta Štartaj Domžale. Župan Toni Dragar je vsem udeležencem najprej izrekel dobrodošlico ter jim čestital ob njihovih poslovnih začetkih. »Domžale so bile od nekdaj podjetniško naravnano mesto in veseli me, da vi to miselnost peljete naprej. Cenim vaše ideje in trud, ki ste ga vložili v vaše zgodbe. Zgodbe s ciljem, vizijo in poslanstvom. Na to morate biti ponosni. Potrebno je veliko vztrajnosti in močne volje, ker se nič ne zgodi samo po sebi. In naj vas padci ne zaustavijo, ker vsak padec pomeni nov zagon«, je z besedami nagovoril ambiciozne posameznike projekta Štartaj Domžale. Letošnji in lanski finalisti so: Mateja Čibej s perilom Catharina Rose Mastectomy Intimates, Mojca Gomezel z Antikomarčkom, Miha Hrovat s pivom Mister, Nika Pengal z naravnim medenim čigumijem ČUBI, Slavko in Klemen Verbovšek z inovativnim vozičkom Oldi ter danes odsotni Blaž Križnar z Blazno Lesno unikatnimi lesenimi izdelki.
Štartaj Domžale 2018
Letošnji Štartaj Domžale se je začel v četrtek, 10. maja, ko so udeleženci na delavnici izvedeli, ali je njihova podjetniška ideja res ta prava. Prvo delavnico je izvedel Nejc Tomšič, skrajno zanimiva oseba, saj se kot doktor medicine sedaj ukvarja s programiranjem, kot startupovec s svojo aplikacijo Mediately pa je tudi motivator drugih startupov. Nadobudnim slušateljem je povedal, naj ne gojijo strahu pred tem, da nekaj ne bi šlo po planu. Osredotočiti se morajo zgolj na to, da imajo svoj cilj in veselje, ki ga bodo imeli potem ko ga bodo dosegli, vedno pred očmi. K temu je pritrdila tudi Mellanie Grudniik, soorganizatorka dogodka in podjetniška mentorica, in sicer da si morajo tega, da svoj hobi spremenijo v posel, želeti iz vsega srca.
Podjetništva se ne da naučiti iz knjige
Na drugi delavnici, v četrtek 17. maja, pa je zbrane skozi razvoj prvega produkta po metodi Google popeljal Matija Goljar, vodja Ustvrajalnika, prvega slovenskega pospeševalnika podjetništva mladih. Razliko med podjetjem in startupom je udeležencem razložil takole: “Tipično podjetje je predvidljivo samo po sebi. Osrednja lastnost startupa pa je, da se uči.” S tem je med udeleženci pogasil morebiten strah pred neuspehom. Slovenci kot narod smo veliki perfekcionisti. Tistega kar delamo, nočemo pokazati svetu, dokler ni popolnoma dovršeno. To pa je skregano z logiko startupa in nam večinoma onemogoča uspeh. Produkt je treba že od prve skice naprej testirati in pridobivati mnenja ter odzive ljudi, saj ga le tako lahko izboljšujemo glede na dejanske potrebe potrošnikov in ne samo na podlagi lastne ideje. Podjetništva se ne da naučiti iz knjige. Če se ga boste lotili na tak način, ne boste prav daleč prišli. Tudi zadeti na koš se niste učili iz knjige temveč z neštetimi meti.
Naslednja delavnica v seriji petih je bila v sredo, 23. maja, na njej pa so bodoči podjetniki izvedeli za načine, s katerimi se lahko prebijejo do prve prodaje. Malo več informacij pa so poleg tega dobili tudi o sami ekonomiki podjetja. Preden se lotijo poskusa prve prodaje, morajo razmisliti o produktu in o tem, da ga bodo čim bolje predstavili. Prva predstavitev stranki je namreč odločilna. Namen mora biti, da s potencialno stranko najdejo skupno noto, da odkrijejo, kaj morajo določeni osebi povedati, da pridobijo njeno zanimanje in zaupanje v produkt. Obenem pa ji morajo že servirati konkreten razlog, da pride produktu nasproti. Da predstavitev postane prodaja, morajo izpostaviti resnično prednost produkta v primerjavi s konkurenčnimi na trgu. Postaviti si morajo vprašanje, kateri problem potencialne stranke njihov produkt rešuje? Ključnega pomena za nadaljnji posel pa je tudi to, da že pred prvo prodajo natančno izračunajo končno ceno svojega produkta, saj jih ta kasneje ne sme presenetiti, da ne bi mogli pokriti stroškov proizvodnje.
Zopet na četrtek, 31. maja, so se (bodoči) podjetniki zbrali, da bi izvedeli kako kratko in jedrnato predstaviti svojo idejo potencialnim investitorjem in kupcem. Takšne informacije, napotki in triki so vsekakor pomembni za vsakogar, ne samo za bodoče podjetnike. Vsak se mora v svojem vsakdanjem življenju na različne načine prodajati (npr. na razgovoru za službo, pri pisanju mailov, ki jih dandanes v življenju posameznika kar mrgoli, povabilu na zmenek, povabilu na sestanek ali poslovno kosilo, in še ob mnogih drugih priložnostih). Na delavnici pa so udeleženci ob pomoči Matije Goljarja in Mellanie Grudniik ena na ena odkrivali skrivnosti pri pisanju odličnega maila potencialnim odjemalcem in investitorjem, v katerem so jih že v parih stavkih prepričali, da so oni tista prava izbira.
Finalni del
Na peti, finalni delavnici, pa so imeli priložnost naučene veščine preizkusiti v praksi. Deset se jih je opogumilo in prijavilo svojo idejo na finalni pitch, s katerim so se pred komisijo in ostalimi udeleženci potegovali za mesto v coworking prostoru Generator, hkrati pa za enoletno mentoriranje ena na ena. Zaradi raznolikosti idej – od posebnih torb, do nove vrste sadnega vina – je bila odločitev komisije še toliko težja. Po strokovnem pogovoru se je komisija, ki so jo sestavljali Mellanie Grudniik, vodja Generatorja in predsednica komisije, Marjeta Podpeskar Omahen z Občine Domžale, Karolina Vrtačnik, direktorica Območno obrtno-podjetniške zbornice Domžale, Andrej Počivavšek iz Skupine Počivavšek in podpredsednik Obrtne zbornice Domžale, in Aljaž Osetič iz Ustvarjalnika, le odločila, da bo izbrala dve zmagovalki.
Mateja Čibej s perilom, ki ženskam po izgubi dojk povrne ženstvenost
Obstoječim stanovalcem Generatorja sta se pridružili dve novi stanovalki. Prvo mesto si je priborila Mateja Čibej s svojo podjetniško idejo prav posebnega perila Catharina Rose Mastectomy Intimates, ki ženskam tudi ob izgubi dojk vrača ženstvenost in jim omogoča, da zasijejo v vsej svoji veličini. Vrhunsko izdelano perilo je narejeno tako, da se prilagaja vsaki protezi. Naj vaša ženstvenost ponovno zasije s po meri izdelanim perilom Catharina Rose.
Mateji je pri 13 letih za rakom na dojkah umrla mama, zaradi iste diagnoze pa je prekmalu izgubila tudi obe babici. Prav zato se je odločila, da se bo svoje perilo usmerila k ženskam, ki so prebolele raka na dojkah. Še kako dobro se zaveda, da tak rak ženske prizadene tako psihično kot tudi fizično. Telo se spremeni, njene dojke – simbol ženstvenosti in materinstva – kar naenkrat niso več njene. Mateji se zdi izjemno pomembno, da se ženskam, ki so izgubile tako močan simbol ženstvenosti, poišče način in omogoči, da se jim povrne občutek ženstvenosti. Občutek, da so kljub izgubi dojk še privlačne in ženstvene, tako kot vse ostale ženske.
Kot potencialna bolnica se zaveda, da rak še zdaleč ni več bolezen, ki ženske prizadane le po dopolnjenem petdesetem. Da jo ta bolezen lahko doleti v najbolj vitalnih, aktivnih in produktivnih letih, ko bo na vrhuncu svoje moči in zavedanja sebe kot ženske. Prepričana je, da bi si po takem življenjskem udarcu sama bolj kot karkoli želela spet nadeti pisan nedrček, ali pa res čudovitega čipkastega, ki bi ji pomagal povrniti zunanjo in s tem tudi notranjo ženstvenost. Vse ženske vedo, da lepo spodnje perilo vpliva na to, da se v svoji koži dobro počutijo. Dobro počutje pa jim da voljo in moč, s katero lahko spremenijo svet.
Mojca Gomezel z Antikomarčkom, izjemno nežnim naravnim preganjalcem komarjev
Drugo mesto pa je zasedla Mojca Gomezel s svojo poslovno idejo Antikomarčka, ki ga je kot velik alergik bila primorana razviti zase in svoje otroke, saj so ji bila vsa ostala sredstva, ki jih ji je trg ponujal preagresivna in je takoj dobila hudo alergijsko reakcijo. Antikomarček je tako sto odstotno naravno mazilo, ki je izjemno nežno do kože, a hkrati močan odganjalec klopov in komarjev. Sedaj se le še z nasmehom spominja tistih hudih dni, ko je njen sin doživel izjemno hudo reakcijo na komarjeve pike. V trenutkih obupa se dostikrat porodijo najboljše zamisli in tudi tukaj ni bilo nič drugače. Ideja za Antikomarčka se ji je porodila ravno takrat.
Mojca ve, da je njen Antikomarček popolnoma naravno mazilo, pozna in zaupa vsem lastnostim sestavin, zato ga je z veseljem začela priporočat staršem otrok, ki pripeljejo jahat svoje otroke. Prav vsi so se zaljubili v Antikomarčka in mu ostajajo zvesti. Uspešno testiranje Antikomarčka je Mojco tudi prepričalo, da se prijavi na Generatorjev projekt Štartaj Domžale in ga predstavi širšemu krogu ljudi.
Mojca, prej zaposlena v velikem slovenskem podjetju, se je nekega dne odločila, da bo svoje življenje raje posvetila eni njenih največjih ljubezni v življenju – konjem. Ko je zapustila to podjetje, je po nekem času le prišla do ugodnega prostora na obrobju Ljubljane, kjer zdaj že nekaj let uspešno vodi svoj ranč Pri 7 hrastih, kjer se primarno ukvarja z jahanjem za otroke. Ker je njeno delo večinoma v naravi, je toliko bolj izpostavljena neljubim pikom insektov, ki hočeš nočeš pašejo zraven take vrste dela. Ker ima močne alergije, ji nobeno od obstoječih mazil ne odgovarja. Zato je morala razviti svoje, ki ji končno odgovarja. Nad Antikomarčkom so navdušeni tudi starši otrok, ki obiskujejo ranč. Za zabavo brez skrbi, Antikomarček poskrbi!
Coworking prostor Generator
Obrtna zbornica Domžale je v sodelovanju z Občino Domžale lansko leto začela s projektom Generator, katerega glavni namen je spodbuditi podjetniški potencial posameznikov in ekip s podjetniško idejo v Domžalah in okolici. Znotraj projekta mentorji pod vodstvom vodje Mellanie Grudniik tistim, ki so s svojo idejo pokazali največjo resnost in željo, nudijo ustrezno podporno okolje za razvoj njihovega produkta in vstopa na trg.
Trenutni stanovalci Generatorja so Mateja Čibej s perilom Catharina Rose Mastectomy Intimates, Mojca Gomezel z Antikomarčkom, Miha Hrovat s pivom Mister, Nika Pengal z naravnim medenim čigumijem ČUBI, Slavko in Klemen Verbovšek z inovativnim vozičkom Oldi ter Blaž Križnar z Blazno Lesno unikatnimi lesenimi izdelki.
Besedilo: Urad župana in Klara Prednik
Fotografije: Vido Repanšek