Še pomnite, Domžalci? – Pletemo spomine z Matjažem Brojanom

V organizaciji TIC Domžale, Andreje Čokl in Knjižnice Domžale je v četrtek, 22. novembra 2018, potekal domoznanski večer »Še pomnite, Domžalci? – Pletemo spomine z Matjažem Brojanom«, na katerem so predstavili njegovo novo knjigo Slamniki pod Gobavico, s podnaslovom Monografija o slamnikarstvu na Mengeškem.

 Domoznanskega večera z Matjažem Brojanom sta se udeležila tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič in župan Občine Domžale Toni Dragar, ki je ob tej priložnosti pred pogovorom dejal: »Lep pozdrav Andreji in Matjažu, vsem obiskovalcem, prijateljem iz občine Mengeš, tudi županu Francu Jeriču in mu čestitam za izvolitev že v prvem krogu. Kaj reči o slamnikih, kaj reči o Domžalah in Mengšu? Seveda vsi večino stvari poznate, saj je že tradicionalna, jaz bi se lepo zahvalil Matjažu Brojanu, ker je tako vestno pristopil h zbiranju vseh teh podatkov, dokumentov in vse, kar je povezano z slamniki. Zato bi mu za ves trud podaril darilo, delo naše slikarke gospe Marije Mojce Vilar, ki je izdala komplet razglednic, saj vemo, da je Matjaž velik ljubitelja starega in lepega. Vsi, ki ste si imeli priložnost ogledati njegove arhive, ste opazili, da ima za vsakega nekaj podatkov, saj zbira vse in tudi vse pozna, zato lahko o vsaki stvari pove veliko. Matjaž je postal legenda naših Domžalk in Domžalcev. Hvala ti za vse kar delaš za Domžalce, obenem pa sem vesel, da pogledaš tudi čez planke k sosedom, naši prijateljski občini Mengeš, s katero že zadnjih dvanajst let odlično sodelujemo.«

 Matjaž Brojan, je priznan publicist, urednik in avtor knjig, dobitnik številnih priznanj v lokalni skupnosti in državi. Pri pripravi knjige Slamnata sled Domžal: 300 let slamnikarstva, kjer je avtor predstavil slamnikarstvo v občini Domžale, je naletel na številne dokumente, ki so govorili o slamnikarstvu v občini Mengšu. Pridno jih je shranjeval in o njih v pogovoru z Andrejo povedal: »Opisi slamnikarstva v Domžalah so bili povsem drugačni kot v Mengšu. Prav zato so bili ti dokumenti še posebej zanimivi.« Dokumente je predstavil Jožetu Vahtarju in Francu Jeriču, županu Občine Mengeš, ki sta takoj ponudila Matjažu vso podporo.

 Matjaž je dejal, da je knjigo, ki ima 300 strani, ob pomoči številnih Mengšank in Mengšanov pripravljal eno leto. Posebej se je zahvalil zakoncema Kolar, Jožetu in Urški Vahtar ter drugim, ki so mu pomagali: »Mengeš in njegovo krasno preteklost z bogato tradicijo sem že poznal. Mengeš ni le glasbeno mesto, v preteklosti pomembno versko, socialno in kulturno središče, ampak njegovo zgodbo pripovedujejo že arheološki ostanki, tudi iz prazgodovine, rimske dobe.« Vso gradivo je dal v roke urednici knjige Tjaši Urankar, lektorirala jo je Irena Grahek, oblikoval pa Igor Ribič.

 Matjaž je v pogovoru pojasnil tudi, zakaj je bilo slamnikarstvo ter znanje obrti in veščin, pomembna gospodarska dejavnost na območju občine Mengeš in širše. Predvsem v zimskih mesecih, ko ni bilo kmečkih opravil ter za vse, ki niso imeli dela in jim je znanje omogočilo odhod in delo v tujini. Prihod slamnikarstva na območje Mengša je umestil že v čas Franca Jelovška, ki je v cerkvi v Grobljah narisal tudi fresko s šopom slame in kitami, okvirno v letu 1670. Posebej je izpostavil, da so tovarne, ki so jih kasneje gradili Tirolci, slabo odkupovale slamnate kite. Izkoriščani delavci so se uprli prav v Mengšu, kjer so se združili v prve oblike zadružništva.

 »Ženska, ki je celo zimo napletla toliko kit, da jih je bilo za pol kmečke hiše, jih je lahko prodala za vsoto, za katero si je kupila le kakšen predpasnik, ali pa par čevljev,« pripoveduje eno izmed številnih zanimivih zgodb avtor knjige. Slamnikarstvo pa je imelo tudi pomembno družabno noto, saj so se ljudje ob pletenju slamnatih kit zbirali, se družili in krepili sosedske vezi.

 Skozi pogovor nas je Matjaž popeljal v tirolsko preteklost, prikazal vpliv Tirolcev na organiziranost slamnikarstva ter pomembnost posameznih družin. Ni pozabil niti dejavnosti Slamnikarske zadruge Mengeš ter posameznih mengeških slamnikarjev. Posebej zanimiva je bila pripoved, kako je bil v Ameriki, kjer je šel po sledeh migracij Domžalcev in Mengšanov. Tam je našel v dokumente z imeni in priimki ter datumi Mengšanov in Domžalcev, ki so odhajali v Ameriko in Evropo. Monografija se zaključi z zahvalo avtorja sodelavcem, ki so mu pomagali ohraniti pomemben del mengeške zgodovine.

 Župan Občine Mengeš Franc Jerič se je ob koncu predstavitve knjige še posebej zahvalil avtorju in njegovim sodelavcem. »Knjiga je nastala na pobudo avtorja Matjaža Brojana. Še enkrat hvala za vso njegovo energijo in vloženo delo. Zahvala pa tudi vsem tistim, ki ste avtorju pri nastajanju knjige pomagali s svojimi arhivi. Slamnikarstvo je pomemben del zgodovine Mengša«, je dejal.

 Tekst: Miha Ulčar in Občina Domžale, Urad župana

 Foto: Vido Repanšek