Iskrene čestitke za 90. rojstni dan - Jubilantka Ivanka Pestotnik

Na današnji dan praznuje svoj 90. rojstni dan gospa Ivanka Pestotnik. V Domu upokojencev Domžale so ji dan pred rojstnim dnevom pripravili prisrčno slovesnost, na kateri ji je veliko zdravja, prijetnih trenutkov in sreče zaželel župan Občine Domžale Toni Dragar. Ob prisotnosti nečaka Draga in žene Vesne ter predstavnice doma smo  skupaj obudili spomin na življenjsko ter delovno pot jubilantke.

Gospa Ivanka Pestotnik se je 16. maja 1929  rodila v Gabrju nad Blagovico, po domače pri Pecmanu kot najmlajši - deseti otrok kmečke družine. Otroci so kar  kmalu pomagali pri kmečkih delih. Pasla je bolj nerada, se pa spomni prijetnega petja pri Špilku, kot imenujejo večjo skalo na hribu nad domačijo. V osnovno šolo je hodila v Blagovici. Peš v vsakem vremenu, se spominja gospa Ivanka, katere mladost, skoraj še otroštvo, je zaznamovalo izgnanstvo. Aprila 1943 so namreč gestapovci, kar 19 jih je bilo, potem ko so ju pretepli, očeta in njo odpeljali najprej v Kamnik, nato pa v zbirno taborišče v Goričane, kjer se spominja posebej velikega kotla juhe, v kateri so plavali tudi grili, tako da se ob narezanem peteršilju v juhah še danes pomni, kako slabo ji je bilo. Iz zbirnega taborišča so jih okupatorji odpeljali v Burghausen v Nemčiji, kjer je bila vse do konca druge svetovne vojne. Iz taborišča je vsak dan hodila v mesto pospravljat k bogati Nemki, vmes pa se bala bombadiranja. Težko je bilo, bolj malo svetlih trenutkov, pa vendar eden – ko sta dve taboriščnici raztegnili harmoniko ter so tudi ob plesu in pesmi pozabili na trpljenje. Tik pred koncem vojne je z Nemko nekaj časa hodila delat tudi v bolnišnico, 17. julija 1945 pa sta z očetom najprej z vlakom do Jesenic, nato s tovornjakom prišla domov, kjer je bila hiša brez stropa, vse uničeno, na pragu pa so ju že čakali vaščani in domači.  Začela se je obnova, s sestro sta hodili v tabrh, da so preživeli. Težko je bilo, a z veliko volje je šlo, se spominja. Leto po vrnitvi si je vsaj majčken zaslužek poiskala na Viru pri družini Mesar, nato pa se zaposlila v Induplati in ji kot tkalka ostala zvesta vse do upokojitve. Vmes sta si s sestro na Viru na Bukovčevi cesti zgradili tudi hišo. Poročila se je z Janezom Pestotnikom, sošolcem iz osnovne šole, skrbela za dom in vrt, bila članica večih orgnaizacij. Z možem sta rada obiskovala sorodnike, ki jih je bilo toliko, da v enem letu nisi prišel naokoli, se smeji jubilantka in se spominja prijetnega skupnega življenja. Mož je leta 1992 umrl, do sedaj tudi že vsi bratje in sestre iz dveh očetovih zakonov. Pred štirimi leti se je odločila, da odide v dom, kjer jo obiskujeta nečak Drago in njegova žena Vesna, pa tudi drugi radi pridejo. Zaradi dveh padcev je na vozičku, rada gre k jutranji telovadbi, se udeležuje drugih skupnih srečanj in je rada stara devet desetletij, čeprav ni računala na tako visoko starost. To je dosegla predvsem z delom, saj je njen moto delat, delat, delat. V domu je zelo zadovoljna, tudi z zdravjem, da le slabše ne bi bilo. Spomini kar vrejo iz nje, letnice, imena, le včerajšnjega kosila se bolj težko spomnim, se smeji in me vabi, da spomine napiševa ponoči, ko kdaj ne spi in razmišlja o življenju.

Dolgčas ji ni bilo nikoli, za to je poskrbelo njeno delo tako v Društvu izgnancev Domžale, kot pri Krajevni organizaciji za vrednote NOB Vir, pa  pri invalidih in upokojencih, tudi pri Rdečem križu je pomagala. Veliko prijetnih trenutkov je preživela s prijatelji, ki se jih rada spominja, zato ni prav nič nenavadno, da bo praznovanje 90. rojstnega dne trajalo kar skoraj teden.

Hvala, gospa Ivanka, za vaše spomine. Iskrene čestitke ob visokem življenjskem jubileju in veliko zdravja vam želimo.

Tekst: Vera Vojska
Foto: Vido Repanšek