Iskrene čestitke ob 90. rojstnem dnevu

Jubilant Drago Mrdjenovič: Moje veselje so zdrave in pridne čebele

»Čebelarstvo zahteva celega človeka  in delo ni nikoli poplačano razen z veseljem ob pogledu na zdrave in pridne čebele,« pravi jubilant Drago Mrdjenovič s Količevega, ki je 6. junija 2019 praznoval 90. rojstni dan. In kdo bi to bolje vedel, kot gospod Drago, ki se s čebelarstvo ukvarja že od leta 1954, v vsem tem obdobju pa je opravljal vrsto pomembnih funkcij tako v Čebelarski družini Krtina kot Čebelarskem društvu Domžale ter je za dolgoletno prizadevno delo, pri katerem je treba omeniti tudi ženo Cilko,  dobil tako priznanje Občine Domžale kot Red Antona Janše I. stopnje – oboje na predlog ČD Krtina Dob.

Ob jubileju ga je v spremstvu Marjana Kodermana, predsednika ČD Krtina Dob obiskal župan Toni Dragar ter mu zaželel še veliko zdravja in prijetnih trenutkov z domačimi: ženo Cilko, uspešnima sinovoma in štirimi vnuki, predvsem pa z njegovimi prijateljicami čebelicami. Ob tem smo se spomnili njegove življenjske poti, ki se je začela v Beogradu, kjer sta se srečala dekle iz Rafolč, ki je šlo v svet za boljšim kruhom,  in strojnik, ki je služboval v avstroogrski ter kasneje v kraljevski vojski  v mornarici. Družina se je veliko selila, ustalila pa na Količevem, kjer je mama že v letu 1929 kupila parcelo za hišo, Jubilant se je izučil za ključavničarja nato pa celo delovno dobo preživel v Induplati Jarše  kot mojster vzdrževanja strojev. Še prej je bila pestra pot v JLA, srečanje z bodočo ženo Cilko, s katero sta poročena že 65 let, delo v sindikatu, v gasilskem društvu – tako v tovarni kot v PGD Vir, kjer so lepi spomini na gradnjo gasilskega doma. bil je eden od začetnikov balinarskega športa v BŠK Budničar Količevo in še kaj bi se našlo.

Njegova, pa tudi ženina, življenjska pot je prepletena s skrbjo za uspešna sinova, predvsem pa s pridnim delomna vrtu, kjer ob zelenjavi ne manjka sadnega drevja, tudi vinske trte ne, veliko je cvetja, prijetna vrtna hišica pa je njun dom predvsem poleti. To, da si življenja brez čebel ne predstavljata, že vemo. Na Račnem vrhu sta postavila čebelnjak – njihovo in njuno prijetno zavetišče. Gospod Drago je strokovnjak za obrezovanje drevja, tudi prešanje jabolk mu ni tuje.  Ob skrbi je vse delo, ki ga nikoli ne zmanjka, eno veliko veselje, pravita jubilant in žena Cilka, ki vse delata skupaj. Še vedno imata kar doma kar nekaj panjev, včasih jih je bilo blizu 50. Čebelnjak na Račnem vrhu sta opustila, doma še ne.  Najraje imata cvetlični, gozdni in kostanjev med, vsi so pomemben del njune prehrane. Zaradi znanja, izkušenjter pridnega dela so jubilantu in mu še danes čebelarji zaupajo. Opravljal je vrsto funkcij v društvih in ob njih vselej dejal: »Čebele moraš imeti rad, vseskozi se moraš strokovno izobraževati, pomembna sta prijateljstvo in izmenjava izkušenj s čebelarji. Nikoli ne smeš pozabiti, da čebelarstvo zahteva celega človeka, delo pa je poplačano z veseljem ob pogledu na zdravein pridne čebele ter kvalitetni med,« Njegovo dolgoletno prizadevno delo je na predlog ČD Krtina Dob Čebelarska zveza Slovenije nagradila z Redom Antona Janše prve stopnje za posebne zasluge za dvig slovenskega čebelarjenja, priznanje za dolgoletno požrtvovalno delo mu je podelila Občina Domžale, Čebelarsko društvo Krtina Dob, za katerega ima samo pohvalne besede, pa mu je podelilo naslov častni član društva.

Prijetno praznovanje 90. rojstnega dne se je raztegnilo kar na cel mesec, v katerem je jubilant obudil vrsto spominov, saj ga odlikuje izvrsten spomin, svojo hvaležnost so mu za prizadevno delo izkazala društva, številni prijatelji, predvsem pa domači. In kako do 90-ih sem ga vprašala. Odgovor je bil kratek, z njim pa se je strinjala tudi žena Cilka: »Z delom in še enkrat z delom.«

Iskrene čestitke ob visokem življenjskem jubileju, spoštovani Drago, in še veliko prijetnih in zdravih   dni, obema z ženo Cilko, vama želimo.

Tekst: Vera Vojska
Foto: Teja Hauptman