Na Viru zažgali pusta. Zima in vse tegobe, nasvidenje!

Tudi letošnji, marsikje precej podaljšan pustni teden, se je končal brez hujših pretresov. Morda je postregel s kakšnim novim rekordom, vendar so se tudi najmogočnejši rogovileži pred pepelnično sredo simbolno, marsikje pa tudi zares, spremenili v pepel.

Tak pogrebni ceremonial so pripravili tudi člani Pustne sekcije Striček iz Vira, ki so na znamenitem Saharskem hribu v torek, 1. marca 2022, zažgali pusta, ki je kriv za vse tegobe človeštva. Kljub objokani nevesti, je žrtvoval svoje življenje in s tem naredil tako dobro gesto, da so pogrebci ob zvokih glasbe od veselja celo zaplesali. Pogrebci so imeli tudi razlog za ples. Dve leti jim je rogovilež delal preglavice, tanjšal denarnice in praznil pustno blagajno, saj je zaradi epidemije vse obstalo, edino teden pred pustom se je večina ukrepov sprostila. V enem tednu pa se seveda ne da vsega nadoknaditi. Pod taktirko predsednika Petra Kosca – Pipija, nadvse prizadevnega predsednika društva, se je z sežigom za vse krivega pusta, izteklo obdobje karanten, veseljačilo in norčavo obnašalo pa se je letos bolj malo. Kljub tegobam, je na ulicah bilo kar nekaj maškar, ki so pele in se zabavale, s pokopom pusta pa se bo življenje za leto dni spet vrnilo v svoje tirnice.

Pust je star stoletja. Leta njegovega pričetka ne pozna nihče, vemo pa to, da smo v mladih letih pred desetletji, pust še kako potrebovali, še posebej otroci. Našemljeni v različne maske smo mladi in manj mladi od pustne sobote do pustnega torka tekali od hiše do hiše, opravljali razne obrede, peli, plesali in zganjali norčije, da smo si prislužili kakšen dinar. A časi se spreminjajo. In če smo pred desetletji pust potrebovali mi, danes za svoje preživetje pust potrebuje zagnano ekipo, ki jo Pustna sekcija Striček iz Vira tudi ima. Pustne norčije se na slovenskem končajo s pokopom ali sežigom pusta. Tudi ta običaj se med pokrajinami močno razlikuje, vsem pa je skupno, da je to dan, ko se postavi pika na i pustnim norčijam. Pogrebci v dopoldanskih urah v kaki gostilni pusta položijo na pare, kjer leži do popoldneva ali pa se z njim na nosilih sprehodijo od gostilne do gostilne. V sprevodu so po tradiciji pogrebci, objokana vdova v krilu in z ruto na glavi, duhovnik z odvezo, od muzikantov pa obvezno harmonikar. Hrup pustnega sprevoda pritegne tudi kup radovednežev ter otrok. Pust svoj konec doživi z uprizoritvijo pogreba, s sežigom ali z metom v bližnjo reko.

Pustni torek je po nedelji, s katero sta po izročilu glavna pustna dneva, znova konec za pustne norčije in povorke, ki jih letos ni bilo veliko. Tam kjer menijo, da na pepelnično sredo po pustnem torku ne sme biti niti sledu o pustu več, pa so pusta že pokopali ali kot na Viru sežgali. V torek je tudi zadnji dan za mastne pustne jedi, saj se na pepelnično sredo začne 40 dnevni post. Pustni torek je zadnji dan, ko pustne maske skušajo odgnati zimo in v deželo priklicati pomlad, kar pa jim v teh dneh odlično uspeva. Praznik pustnih mask in norčij se izteka.

Tisočletja star pust tako še naprej ostaja trdoživ in se vsako leto poln norčij vrača med nas. Člani Pustne sekcije Striček Vir pa se že veselijo, da po tednu dni predajo oblast spet aktualnemu županu Toniju Dragarju. Ciljajo pa že na naslednje leto, ko bodo praznovali triintrideseti pustni karneval na Viru z upanjem, da ne bo spet zapiranja države.

Avtor: Miro Pivar; Foto: Miro Pivar