60. obletnica mature maturantov Srednje tehnične usnjarske in galanterijske šole Domžale

Žal, mladost več ne bo prišla nazaj, ni več prejšnjih dni, samo enkrat si maturant in samo enkrat je deseta, dvajseta... šestdeseta obletnica mature. Zato je prav, da se vsi udeležujete obletnic, seveda tudi profesorji morejo biti poleg, saj so oni tisti, ki so vas pripeljali do zrelostnega izpita, četudi so nekateri bili zoprni – jim iskrena hvala. Osemintrideset jih je bilo po spisku ob 40. letnici mature leta 2002, mladih, polni optimizma in upanj. Tako kot vsi maturanti. Želeli so nekaj postati, pomagati sebi in drugim. Leta 1962 so zaključili šolanje na Srednji tehnični usnjarski in galanterijski šoli v Domžalah, ki se danes imenuje Srednja šola Domžale – Šola, ki mi je blizu. Srednjo šolo Domžale je v petek, 10. junija 2022, s svojim obiskom počastilo enajst nekdanjih dijakinj in dijakov Srednje tehnične usnjarske in galanterijske šole Domžale, ki so pred 60 leti opravljali maturo. Čeprav je od njihove mature minilo že šest desetletij, se nekdanji sošolci na obletnicah srečujejo še danes.

Jubilejni maturantje so se zbrali pred Srednjo šolo Domžale, kjer so jim najprej pripeli nageljne. Srečanje je bilo prisrčno. Dijaki srednje šole so naredili špalir, skozi katerega so, na povabilo ravnatelja Srednje šole Domžale mag. Primoža Škofica, pospremili maturante jubilante do učilnice, kjer so imeli predstavitev in krajšo slovesnost.

V uvodu so zapeli maturantsko »Gaudeamus Igitur«, zatem pa je vse zbrane pozdravil Mišo Burger: »Danes je lep dan. Danes je praznik, saj praznujemo šestdeset letnico mature. Mature, ki smo jo opravili v Domžalah leta 1962. Dovolite mi, da se z minuto molka spomnimo na naše preminule sošolce.« Zatem je povabil Metko Zupanek, glavno organizatorko srečanja maturantov jubilantov, da je podala nekaj arhivskih zgodb in nezgod.

Metka Zupanek je s projekcijo obudila in prikazala lepo število arhivskih posnetkov iz srednješolskega življenja, obdobja 1958 – 1962 na Srednji tehnični usnjarski in galanterijski šoli v Domžalah. Tako so pokazali slike prvih diplomantov in predavateljev. Kar nekaj slik je tudi posvečenih športnikom, ki so bili nadvse uspešni v njihovem obdobju šolanja. Skupina samih asov, ki so prebivali v internatu, ki ga več ni, na njegovem mestu pa je sedaj MGC Bistrica. Njihov razred je bil športu zelo predan. Imeli so košarkarja, pokojnega Jožeta Naberšnika, visokega dva metra, ki je igral za Ilirijo, za zimske športne igre usnarijade in šuštarijade, zbrani iz vse Slovenije, z usnjarskih tovarn so se dobivali pod Storžičem ali pa na Ljubelju, Kranjski gori, kjer so se v tekmovanjih zelo dobro odrezali. Tudi v šahu so bili odlični, kjer so imeli šahovskega mojstra Stanojeviča. Udeleževali so se šole v naravi. So bili zadnja generacija, ki je “pokopala cvek v trugi”. V sprevodu so nesli krsto skozi Domžale s častno stražo ter jo ob koncu vrgli v kanal, poln vode. Tretji letniki, ki so hodili za njimi, pa so jo morali izvleči na suho in jo shraniti za naslednjo maturo. Luštno in lepo je bilo tiste čase.

Metka Zupanek je s projekcijo obudila in prikazala lepo število arhivskih posnetkov iz srednješolskega življenja. Mišo Burger se je zahvalil ravnatelju Srednje šole Domžale mag. Primožu Škoficu ter mu podaril grb ob šestdesetletnici mature in kožo, na kateri so napisani vsi živi in preminuli maturantje iz leta 1962. S to gesto želijo, da ima šola spomin na njih usnjarje, na njih maturante.

Ravnatelj Srednje šole Domžale mag. Primož Škofic se je zahvalil za dragoceno darilo: »Spoštovane maturantke in spoštovani maturantje, res vas je lepo videti. Vsako leto začnemo na ta način maturantske plese. Najprej zapojemo »Gaudeamus Igitur«, zatem pa tudi zaplešemo. Ko je gospa Metka predstavila te lepe spomine, se človeku utrne marsikatera solza. To so res dragoceni in lepi spomini. Zelo občudovanja vredno je, da po šestdesetih leti še praznujete svojo šestdeset letnico mature. Vi šolo niste obiskovali v tej stavbi, ker je bila zgrajena pozneje. Je pa naslednica šole, v katero ste hodili vi. Tako letos obeležujemo 75 let od ustanovitve vaše in zdajšnje šole. Šola se je skozi leta precej spreminjala, izobraževalni programi so prihajali in odhajali. Pred dobrimi dvajsetimi leti smo zaključili z zadnjimi usnjarji, kjer so dobili naziv Galanterijski tehnik...« Maturante je prišel pozdravit tudi domžalski župan Toni Dragar.

Vsi maturanti jubilanti so bili rojeni med drugo svetovno vojno in so najprej živeli v Federativni Republiki Jugoslaviji, zdaj pa živijo v samostojni Sloveniji, ki je del Evropske unije – v svojem življenju so tako živeli v precej različnih državah. V 60 letih od njihove mature, se je svet spremenil do nerazpoznavnosti, se pa sogovorniki strinjajo, da sta se Slovenija in svet v zadnjih dveh desetletjih spremenila bistveno bolj kot v prejšnjih 40. letih. Ves sistem se je postavil na glavo, opažajo ljudje, večinoma rojeni leta 1942/43, pri primerjavah tedanjega in sedanjega časa pa se vedno znova zatečejo k šoli. Če se ozremo samo na dogajanje v šoli takrat, je bilo bistveno manj rivalstva med sošolci, obenem pa smo imeli veliko več spoštovanja do profesorjev. V nasprotju s sedanjimi, so maturanti leta 1962 vsi vedeli, da bodo zagotovo dobili službe, mnogi so imeli tudi štipendije.

Čestitke jubilantom maturantom ob srečanju tudi z naše strani. Lepo, da ohranjajo spomin na tako pomemben dan v njihovem življenju, ki se je pripetil pred 60. leti. Na takšnih srečanjih privrejo na plan najlepši spomini.

Avtor: Miro Pivar

Avtor foto: Vido Repanšek