SKUPAJ LAHKO USTVARIMO DRUŽBO ENAKIH MOŽNOSTI

Županja Občine Domžale mag. Renata Kosec je v okviru konference "Soočimo se z diskriminacijo" sodelovala na okrogli mizi o vlogi občin pri zagotavljanju enakosti. Konferenca o problematiki diskriminacije in možnostih za njeno preprečevanje in odpravo je potekala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani 9. novembra 2023.

Glavni sporočili konference sta bili, da je diskriminacija tudi v Sloveniji velika težava in da prav vsak lahko pomaga pri dostojni obravnavi in enakih možnostih za vse. Kot so izpostavili sodelujoči na dveh okroglih mizah konference, je govoriti o diskriminaciji in o njenih negativnih učinkih prvi in nujen korak za njeno odpravo.

Konferenco so organizirali Zagovornik načela enakosti, Fundacija Prizma, AGRFT ter Skupnost občin Slovenije, ki so partnerji v projektu Soočimo se z diskriminacijo s skupno vizijo ustvariti družbo, v kateri so enakopravnost, spoštovanje in strpnost temeljne vrednote. Namen projekta je ozaveščati in usposobiti tudi javne uslužbence na lokalni ravni za ukrepanje ob zaznanih diskriminatornih praksah. »Različne ustanove smo se povezale in poskušamo ta problem osvetljevati iz različnih perspektiv,« je uvodoma povedal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik.

»Diskriminacija je žal še zmeraj globoko zakoreninjena v naši družbi, pa naj bo to na podlagi spola, rase, vere, starosti, invalidnosti ali kakšne druge osebne značilnosti. Ta nepravična praksa prizadene posameznike, družine in tudi celotne skupnosti, zato ne smemo več prezreti težav in krivic, ki jih povzroča,« je v uvodnem nagovoru konference med drugim dejala predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

O ranljivih skupinah, katerim v občinah, ki jih vodijo, posvečajo največ pozornosti, so na eni od okroglih miz spregovorili županje Domžal mag. Renata Kosec, Črna na Koroškem mag. Romana Lesjak, Poljčane dr. Petra Vrhovnik, podžupanja Mestne občine Novo mesto Sara Tomšič ter predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan Občine Kočevje dr. Vladimir Prebilič. Ne glede na to, kako dobro so zastavljeni okvirji na državni ravni, so se strinjali, da je potrebno ukrepati znotraj lokalne skupnosti in "poskrbeti za svoje sosede". Starejše so opredelili kot najštevilčnejšo skupino, ki je diskriminirana. Predstavili so različne načine, ki se jih poslužujejo v svojih občinah za vključevanje starejših in preprečevanje njihove osamljenosti. So pa izpostavili tudi ukrepanje zaradi zapostavljenosti mladih in ljudi z motnjami v duševnem razvoju in zdravju.

Županja mag. Renata Kosec je pri soočanju z diskriminacijo poudarila, da je za znižanje stopnje diskriminacije pomembno gojiti spoštljiv odnos in se zavedati, da "smo vsi enaki, da smo ljudje". Podobno je menil tudi dr. Vladimir Prebilič: »V Kočevju zame ni Romov, priseljencev, domačinov… So samo občanke in občani, za katere si želim, da živijo na tak način, da svoboda enega ne posega v svobodo drugega.« Oba sta poudarila, da se je potrebno angažirati, ozaveščati, se argumentirano in spoštljivo pogovarjati in dogovarjati.

Županja Poljčan dr. Petra Vrhovnik je izpostavila, da so v majhnih krajih izzivi še celo večji. Ljudje so tam izpostavljeni že zaradi takšne malenkosti, kot je malce drugačno oblačilo. »Ko se je v kraj priselila temnopolta družina, so vsi buljili v otroka, ko je prišel v vrtec,« je delila svojo izkušnjo, pri kateri so s pogovori pripomogli k temu, da družina uživa podporo celotne skupnosti. »Funkcionalna nepismenosti, predvsem pa strah je tisto, kar pripelje do nestrpnosti in posledično do diskriminacije," pa je strnila svoje misli podžupanja Sara Tomšič.

Županje, župan in podžupanja so ocenili, da je pravni okvir varstva pred diskriminacijo v Sloveniji ustrezen. V skladu z zakonodajo, ki določa, da morajo biti do konca prihodnjega leta vsi prostori v javni rabi dostopni tudi ljudem z invalidnostmi, so povedali, da postopoma urejajo prometno infrastrukturo in dostopnost, da pa se velikokrat zaplete predvsem pri starejših objektih in stavbah, ki so pod kulturnim varstvom. Kot je predstavil rezultate ankete zagovornik enakih možnosti, pa so razlogi tudi finančni in prostorski. Se pa v občinah trudijo, znajdejo in prilagajajo občanom, da jim tako pridejo naproti. Županje, župan in podžupanja so ob koncu okrogle mize izrazili zadovoljstvo glede nadaljnjih načrtovanih aktivnosti v okviru projekta, s katerimi naj bi uslužbenci na lokalni ravni postali promotorji enakosti.

Svoje zgodbe in razmišljanja so na okrogli mizi delili tudi posamezniki, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin še vedno deležni slabše, neenake obravnave. Igralka Metka Pavšič, ki ima okvaro vida, je naletela na izjemno odprtost. »Veliko je odvisno od posameznikov,« je menila. »Prepoved diskriminacije je lahko zapisana v vseh zakonih in pravilnikih, a če se človek ne odloči, da bo vsak dan sledil odprti drži, je vse zaman.« Glasbenik Sunny al Saleh, ki od svojega osmega leta živi v Sloveniji, je izpostavil, da vsakodnevno vidi dvoličnost, ko je v igri belec ali pa rjavokožec. »Kadar na banko nesem gotovino, je zaradi mojega videza in priimka nočejo sprejeti. Če jo prinese žena, ki je Slovenka, gotovino sprejmejo,« je navedel primer diskriminacije. Izkušnjo z diskriminacijo zaradi svojega spola je delil vzgojitelj predšolskih otrok Tadej Vesenjak, ki je po nekaj dneh dela moral na zagovor k ravnateljici. »V vrtcu so bile same ženske. Dale so mi vedeti, da bom moral več pokazati, kot če bil ženska na tem delovnem mestu.« Pisatelj Goran Vojnović pa je izpostavil, da se mnogi ne morejo izmakniti predsodkom in temu, da se sami dojemajo tako, kot jih vidijo drugi. »Ti predsodki jim določajo življenje in identiteto. In tu vidim diskriminacijo.«

Konferenca se je zaključila z uprizoritvijo avtorske predstave študentov AGRFT o različnih vidikih diskriminacije z naslovom Kaj pa z Rdečo kapico?, ki je zajela prakso Zagovornika načela enakosti in tudi pričevanja in poudarke, slišane na okroglih mizah konference. »Vprašanje diskriminacije ni samo vprašanje prava in predpisov, ampak tudi vprašanje pogledati in videti s srcem to, kar se dogaja. Študentke in študenti so primerom iz letnega zagovornikovega  poročila vdahnili dušo in srce,« je o predstavi dejal zagovornik enakih možnosti Miha Lobnik.

Več o projektu Soočimo se z diskriminacijo – ustvarjajmo družbo enakih možnosti tukaj.