Naj bo varna pot v šolo

Vsaka šolska pot je lahko nevarna, tudi zaradi razraščene žive meje ob pločniku

Vsako leto je ob začetku šolskega leta veliko pozornosti posvečene otrokom na šolskih poteh, na Občini Domžale pa aktivnosti za varnejše poti potekajo skozi vse leto. Obnovljene so cestne talne označbe na šolskih poteh in v okolici štirih šol so v sodelovanju s podjetjem Kansai Helios Slovenija pobarvane nove, dodatne pisane talne označbe, ki bodo voznike opozarjale, da je tam potrebna še večja pozornost.

Varnost v prometu je ključnega pomena še posebej v okolici šol tudi zaradi možnosti izpostavljenosti nevarnostim, povezanim s (pre)hitrimi vozili. Na več prometno problematičnih lokacijah v občini so zato nameščeni informativni prikazovalniki hitrosti vožnje, pa tudi ležeči policaji. Eden izmed učinkovitih odvračilnih ukrepov, ki voznike spodbuja k zmanjšanju hitrosti, so sicer stacionarni radarji. Statistike namreč kažejo, da se na območjih, kjer so le-ti nameščeni, število prometnih nesreč znatno zmanjša. Po drugi strani pa v okolici šol lahko predstavlja večjo preglavico preveč prometa, saj nekatere šole ležijo ob relativno bolj prometnih in tranzitnih cestah. Na takšnih lokacijah je večji izziv prečkanje ceste kot pa same hitrosti vozil.

Pomembno se je zavedati, da je odgovornost za varnost na šolskih poteh skupna, od upravljalcev in vzdrževalcev cest, šol, staršev, vseh udeležencev v prometu, nadzora prometa, nadzora inšpektorata do pripravljavcev zakonodaje. Vsak deležnik mora na svojem področju narediti vse za to, da bo pot v šolo čim bolj varna.

Šole so ob začetku novega šolskega leta dolžne otrokom in staršem predstaviti načrte šolskih poti, ki so se pred leti imenovali načrti varnih šolskih poti. Do preimenovanja je prišlo, ker absolutne varnosti ne more nihče niti zagotoviti niti jamčiti. Gre za poti, ki jih šole otrokom priporočajo v uporabo na poti v šolo in domov. Namen teh načrtov je predvsem otroke opozoriti na določena izpostavljena mesta na predlaganih poteh, na katerih morajo biti še posebej pazljivi, pozorni in previdni. Poleg tega se s seznanitvijo z načrti šolskih poti otroke vzgaja v odgovorne udeležence v prometu in ne v popolne brezskrbneže na teh poteh. Prej, ko bodo otroci opolnomočeni udeleženci v prometu, prej si bodo nabrali izkušenj ter razumeli odnose med udeleženci v prometu.

Percepcija staršev in tudi njihova pričakovanja oziroma zahteve glede varnosti na šolskih poteh so pogosto (pre)visoke, največkrat s strani tistih, ki otroka peljejo čez cesto izven prehoda za pešce, ga v avtomobilu na kratkih razdaljah ne privežejo, vozijo vpričo otrok s telefonom v roki ali pa niso dosledni pri zahtevi, da otrok uporablja kolesarsko čelado. Veliko šolarjev in dijakov se v šolo vozi s kolesi ali e-skiroji, opazovanja pa kažejo, da so na poti večinoma brez zaščitne čelade, se vozijo z mobilnimi telefoni v rokah ali po dva in več vštric. Starši vsekakor igrajo pomembno vlogo pri prometni vzgoji in varnosti otrok in mladostnikov v prometu. Veliko pomeni dober zgled.

Še večja pričakovanja staršev je opaziti pri zahtevah glede organiziranega prevoza v šolo, saj se mnogim vsaka pot hitro zdi predolga in predvsem prenevarna. Zato pričakujejo brezplačen prevoz otrok v šolo, ki ga lokalna skupnost skupaj s šolo sicer organizira za učence iz bolj oddaljenih krajev ali v primeru ugotovitve pristojnega sveta za preventivo v cestnem prometu, da je na določeni poti ogrožena varnost učencev.

Realnost obstoječe rabe prostora in prometne infrastrukture je, da so pločniki, po katerih hodijo učenci in dijaki, prepogosto preozki. Vse prevečkrat je širina pločnika omejena z (dotrajanimi) žičnatimi ali drugimi ograjami tik ob robu pločnika ali z rastjem in živimi mejami, ki se pogosto precej razraščajo v gibalni prostor pešca na pločniku. Lastniki zemljišč in razraščenih živih meja tega morda ne opazijo, a s tem je ovirana varna pot šolarjem in drugim pešcem, starejšim, staršem z vozički in osebam na invalidskem vozičku, kar kliče po zasaditvi žive meje na primerni razdalji od pločnika in na njeno redno obrezovanje.  

Vzdrževanje živih meja ter druge vegetacije je zaradi varnosti vseh udeležencev v prometu izjemno pomembno tudi ob križiščih. Zagotavljanje preglednosti namreč omogoča voznikom, kolesarjem in pešcem, da pravočasno zaznajo druge udeležence v prometu, prepoznajo potencialne nevarnosti in pravilno ocenijo prometne razmere ter ustrezno ukrepajo, zavirajo ali ustavijo, preden bi konfliktna situacija vodila v prometno nesrečo. Vegetacija v območju križišč je z občinskim odlokom o ureditvi cestnega prometa omejena v višino, in sicer na največ 80 cm, s čimer je zagotovljena preglednost v križišču v višini oči voznika avtomobila. Poleg tega, da zmanjšuje tveganje za nastanek prometnih nesreč, dobra preglednost v križišču omogoča tudi bolj tekoč prometni tok vseh udeležencev, saj udeleženci lažje in varneje prečkajo križišče.